Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav poslankam in poslancem in vabljenim.

Pred nami je sprememba Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Potem ko smo na začetku tega mandata s spremembami zakona zagotovili programsko avtonomijo v našemu posebnemu javnemu zavodu na področju medijev. Nova novela predvsem ureja višino sofinanciranja iz državnega proračuna, zelo natančen del javne službe. S tem predlogom namreč odgovarjamo na ključen izziv: da zagotovimo stabilno in pregledno financiranje, ki omogoča, da RTV izpolnjuje svoje določene ustavne naloge. Torej, prva pomembna vsebina novele je utrditev financiranja javne službe, zlasti pri financiranju programov narodnostne skupnosti. To je tudi takšno stopno financiranja programov je potrebno tudi zaradi tega, da se izvajajo ustavne obveznosti do države, do naših manjšin. Gre za vsebine, ki niso tržno nadomestljive, temveč tudi temelj spoštovanja manjšinskih pravic in jezikovne ter kulturne raznolikosti. Država je že po sedaj veljavnem zakonu sofinancira programe. S tem predlogom pa to določamo, višino sofinanciranja In to je 10 procentov vrednosti zbranega RTV prispevka. To trenutno predstavlja približno deset milijonov evrov letno. Druga ključna sprememba je vključitev glasbene produkcije v javno službo RTV Slovenija. Trenutno veljavnem zakonu je ta uvrščena med tržne dejavnosti. Po našem mnenju je izvajanje te dejavnosti potrebno vključiti v javno službo. Nenazadnje gre za tu, za simfonični orkester, za big band, za otroški, mladinski zbor RTV, ki so v bistvu že od začetka delovanja tega zavoda ustvarijo največ posnetkov slovenske glasbene ustvarjalnosti in sodelujejo v vseh programih javnega servisa. Skrbijo za živo glasbo, arhiv, posnetke. Dramske in filmske produkcije ter izvajajo koncertno dejavnost doma in v tujini. Tako da njihovo delo ni kočljivo za kulturno krajino Slovenije. Tu se pravi, da ne gre samo za vprašanje financiranja medijev, ampak tudi dejansko tudi kulture. In ta podhranjenost financiranja zdaj bi lahko v sedanji ureditvi lahko vodi v nepopravljivo izgubo profesionalnih ansamblov, znanje, tradicije in tudi ostalih arhivov. Zato z novelo določamo tudi hkrati s tem, ko smo uvrstili med javno službo, smo tudi, predlagamo tudi določitev sofinanciranja te dejavnosti. in sicer v višini 4 procentov vrednosti zbranega RTV prispevka, To je trenutno približno štiri milijone evrov letno.

Kar se tiče drugih sprememb, pa predvsem gre za vprašanje razmerja med organi zavoda. Pred tremi leti smo z novelo okrepili uredniško neodvisnost RTV z novim programskim modelom, ki je bistveno zmanjšal vpliv politike na vodenje javne RTV. V praksi se je pokazalo, da potrebujemo določene spremembe, da bolj jasno razmejimo nekatere med predvsem pristojnosti med upravo, svetom in finančnim odborom. S tem predlogom zakona določamo, da finančni odbor pridobi, nima samo več vloge svetovanja, ampak tudi izvaja določen nadzor nad finančnim poslovanjem. S tem predlogom vlada ne posega v programske odločitve, temveč zagotavlja predvsem pogoje, da lahko javni zavod strokovno in avtonomno izvaja svoje naloge. Ob tem bi pa še opozoril samo na koncu, da se s tem ne spreminjajo določbe o imenovanju organov. Še vedno je zagotovljena avtonomija javnega zavoda RTV Slovenija, tako kot je bila določena s prejšnjo spremembo zakonodaje člane sveta imenujejo predstavniki nevladnih organizacij, zaposleni svet pa imenuje upravo RTV Slovenija in člane finančnega odbora. Hvala.