Hvala predsednik, še zadnjič danes z vami.

Podala bi stališča glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta globalna Evropa. Gre za financiranje zunanjega delovanja Evropske unije in za enega od zakonodajnih aktov iz svežnja vezanega na večletni finančni okvir 2028-2034, o katerem smo govorili pri prejšnji točki.

Priprava stališča do večletnega finančnega okvira je v sklepni fazi tudi razprav na Vladi in bo posledično posredovan v Državni zbor. Pogajanja, kar se tiče večletnega finančnega okvira, potekajo na dveh ravneh in bodo precej dolgotrajna. Na eni strani na horizontalni ravni, kjer se oblikuje naše stališče do WFO kot celote in vključuje tudi predvidene kvantitativne zneske, res zelo predvidene zneske. Potem pa pogajanja potekajo tudi na sektorski ravni, kamor tudi sodi pričujoče stališče, ki ga danes predstavljamo do predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta Globalna Evropa za financiranje zunanjega delovanja EU. Zdaj, sama pogajanja pa ne vključujejo zneskov, razen predvidenega, predvidenega deleža uradne razvojne pomoči kot edinega kvantificiranega samega zneska.

Zdaj, če mogoče malo pojasnim, sam instrument globalna Evropa bo združil in nadgradil, nadgradil obstoječe zunanje finančne instrumente v nov, enovit, celovit globalni instrument. Prej smo govorili o programu Andicij, Anici globalna Evropa. Tukaj smo govorili o sosedstvu, razvojni in mednarodnemu sodelovanju in pa o predpristopni pomoči. Tega verjetno najbolj poznate. Instrumentov za Ukrajino, kjer govorimo o pomoči Ukrajini ter instrumentov za Zahodni Balkan. To se pravi, pak za reforme in rast, tudi pakt za reformo in rast Moldavije in pa kot tak pokriva širši obseg politik Evropske unije, kot so širitev, sosedska politika, vsa mednarodna partnerstva in humanitarna pomoč, pri čemer ohranja, in kar je za nas tudi pomembno, posebnosti vsake od teh področij.

Glede višine predlaganih sredstev Slovenija ocenjuje predlog novega instrumenta kot ustrezen. Sama uredba predlaga, da se za instrument globalna Evropa zagotovi sredstva v višini 200 milijard evrov za obdobje naslednjih sedem let, kar predstavlja znatno povečanje glede na višino sredstev ostalih oziroma starih zunanje finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru trenutne. Te znašajo malo manj kot 80 milijard evrov, pri čemer seveda bo posebna pozornost namenjena ohranitvi sredstev za steber Evropa. Za to je predviden, so predvidena sredstva v višini 43 milijarde evrov.

Zdaj, seveda končni obseg in tukaj poslanec Gregorič se obračam na vaš končni obseg sredstev instrumenta bo predmet horizontalnega stališča do celotnega večletnega finančnega okvira in je še v precejšnjih usklajevanjih.

Predlog stališča Republike Slovenije do tega predloga vsebuje štiri sklepe. Kot prvo, Republika Slovenija podpira vzpostavitev enotnega instrumenta Globalna Evropa za financiranje zunanjega delovanja EU v okviru večletnega finančnega okvira. Republika Slovenija podpira aktivno vlogo Evropske unije kot glavnega razvojnega akterja. Podpira tudi ohranjanje visokega deleža za uradno razvojno pomoč. Hkrati pa izraža nekatere pomisleke glede predvidene prožnosti pri morebitnem nižanju tega deleža. Republika Slovenija se zavzema, da novi finančni instrument, globalna Evropa, ustrezno prepozna posebno naravo procesa širitve, tudi posebnost humanitarne pomoči in pa pri obeh dveh teh točkah zagotovi njuno vidnost. Republika Slovenija tudi kot četrto opozarja, da predvidene poenostavitve pri izvajanju instrumenta ne smejo oslabiti. pristojnosti Sveta EU, zlasti pri vprašanjih, ki ki imajo vpliv na izvajanje posameznih politik.

Kot je že iz samih sklepov razvidno s prvim dajemo predvsem splošno podporo novemu instrumentu, z drugim izpostavljamo pomen ohranjanja razvojne vloge Evropske unije v svetu in predvsem visokega deleža uradne razvojne pomoči Evropske unije. Tukaj želim poudariti, da to pomeni, da se zavzemamo za ohranitev razvojnih kapacitet Evropske unije na globalni ravni ali pa vsaj, da se te ne zmanjšujejo. Visok delež uradne razvojne pomoči Evropske unije je pomemben tudi zato, čisto iz, bi rekla, naših interesov, ker je nanj neposredno vezan tudi pretežni delež uradne razvojne pomoči Slovenije.

Tretji sklep poudarja pomen širitve, to je za nas ena ključnih zunanjepolitičnih prioritet in tudi pomen humanitarne pomoči. Vlada si bo v pogajanjih prizadevala, da bo ta združitveni instrument vseeno ustrezno podpiral kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU in jim tudi s temi sredstvi omogočil čim hitrejši napredek pri izvajanju reform in zmanjševanju razvojnega razkoraka z Evropsko unijo. To je njihov temeljni namen.

Četrti sklep, še ponovim, da opozarja predvsem na pomen zagotovitve večje vloge sveta pri upravljanju novega instrumenta, tudi z vidika prožnosti financiranja. Ker vsi se zavedamo v trenutnih geopolitičnih razmerah je potrebna večja učinkovitost, večja sprejemljivost oziroma spremenljivost teh finančnih instrumentov. In zato je pomembno, da ima neko odločevalsko vlogo seveda tudi sam svet.

Pojasnim še to poslancu Gregoriču glede predhodnega vprašanja. Zaradi večjega obsega in predvsem nepredvidljivosti teh potreb bo obnova Ukrajine financirana izven okvirov večletnega finančnega okvira, implementirana pa bo preko tega novega instrumenta globalna Evropa. Za Ukrajino oziroma za obnovo Ukrajine je trenutno predvidenih sto milijard evrov v obliki posojil na temelju te, bi rekla, izven proračunske postavke. Pravila igre pa so enaka kot v instrumentu Globalna Evropa.

Še glede kratko, glede financiranja humanitarne pomoči drži, predvidenih je okvirnih 25 milijard evrov za naslednje sedemletno obdobje. Slednje pomeni, to se pravi povprečno razpoložljivost okoli 3,6 oziroma 5,7 milijarde evrov, kar povečuje kapacitete Evropske unije za odziv. Predvsem je ta, bi rekla, sočasnost nekaterih kriz oziroma večje krize, s katerimi se tudi soočamo v zadnjem času in nam omogoča predvsem širši, bi rekla, okvir ali pa širši spekter intervencij in zmožnosti reagiranja Evropske unije na te potrebe.

Mogoče toliko z moje strani. Seveda, če ostaja še kaj nepojasnjenega, pa sem na voljo. Hvala lepa.