Najlepša hvala. Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarka. Zdaj, kakšno je stališče Slovenske demokratske stranke, mislim, da je jasno vse to, kar je kolega pred mano nekako nanizal, mislim, da je podpora ukrajinski vojni, ki je bila vsiljena s strani Rusije, da jo, da podpiramo Ukrajino predvsem pri njeni, jaz bi rekel, celoviti ozemeljski neodvisnosti. Ker to je tedaj, sedaj ključno vprašanje. Je pa seveda kar nekaj ukrepov na tej točki, ki po dolgih, lahko bi rekel, mesecih žanjejo nekatere uspehe. Rusija danes je izrazito gospodarsko, kljub temu, da je svoj del tistih aktivnosti, kar se tiče prodaje plina in pa naftnih derivatov, nekaterih redkih zemelj, lahko bi rekel, verificirala in našla nekatere druge trge, vseeno ohromljena, ima veliko inflacijo, ima velik gospodarski deficit, kljub temu, da je vojna, vojna ekonomija nekako vsaj dve leti sedaj držala gospodarsko rast, je ta trenutno izredno šibka. Napadi na njeno ladjevje v senci, kot pravijo temu, mislim, da so učinkoviti z vodnimi droni. Tako da situacija, jaz sem se seznanil s situacijo pred nekaj dnevi, ko sem se vrnil iz Danske, ki je predsedovala sedaj, ki zaključuje predsedovanje Svetu EU. Pogovarjal sem se s svojo kolegico, torej predsednico Odbora za evropsko integracijo Sinazijevo in vedno me nekako brifira na novo. Res je problem sedaj civilna infrastruktura, ki je pod napadom Rusije. Torej želijo, želijo pred hudo zimo nekako še dodatno napasti številne civilne objekte. Na drugi strani pa, če pogledamo, Ukrajina predvsem napada, lahko bi rekel bolj infrastrukturne, manj civilne objekte, predvsem pa samo vojaške cilje. Tu se vidi tudi del te vojne, kdo je kje kdo krši tudi mednarodno pravo. Zato mislim, da podpora podpisom Konvencije o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino je nekaj normalnega. Jaz mislim, da je to neka pravilna pot, ki lahko, bi rekel, ki je znana v mednarodnem pravu tudi številnih vojn, ki so se zgodile že tudi, ne samo tudi med drugim tisti največji v drugi po drugi svetovni vojni, tudi takrat so tekli številni odškodninski zahtevki. Nemčija je še leta in leta plačevala odškodnino številnim državam in mislim, da je to nujno potrebno v tem trenutku.

Je pa še kar nekaj zadev odprtih. Upam, da smo se iz tega nekaj naučili. V Slovenski demokratski stranki smo od leta 2014 že opozarjali, pa še pred tem na Putinov hibridni del vojskovanja, o katerem se še danes vsa svetovna javnost govori. Torej preko medijev, preko, lahko bi rekel, tudi v Sloveniji smo imeli številne medije, ki so pozitivno poročali o Putinovem režimu. To je ta del hibridnega vojskovanja s pomočjo tujih obveščevalnih služb in tudi naše smo uspešno našli nekaj, nekaj, lahko bi rekel, ruskih vohunov tudi v Sloveniji. Torej, kar je dalo vedenje, da smo se mi tega zavedali.

Naslednja zadeva je šibka Evropa brez resnih pragmatičnih voditeljev. Tu imamo še vedno problem, res, da nas je ta vojna nekako v Evropi povezala, bodimo realni, tudi v Evropskem parlamentu, tudi na Evropski komisiji. Tudi visoki predstavnik za obrambne in varnostne zadeve mislim, da deluje sedaj. Ima neko širšo pooblastilo, lahko bi rekel vseh članic, tako da, ampak iz tega se moramo nekaj naučiti. Če bo močna Evropa tudi vojaško močna, če imaš neka bogata vrata, bogato hišo, potem jo moraš tudi varovati. In šibka Evropa, odtujena od realnosti, od realnih problemov, dekadentna, hedonistična, ki se ukvarja z vsem drugim, samo ne z gospodarstvom, predvsem pa z varnostjo, je pač Putin izkoristil. Verjel je, Putin nikoli ne bi napadel Ukrajine. v kolikor bi Evropa imela voditelje, ki so Evropo vodili recimo 30, 40 let nazaj. Tu je naša, tu je del naše krivde, zakaj se je ta vojna začela. O tem, o tem se bo treba pogovarjati tudi v prihodnosti, tudi za to, da se izognemo tudi naslednjim korakom kakršnegakoli totalitarca ali takšnega režima, kot počenja trenutno. In moramo se zavedati, da tudi če Ukrajina pade, Putin se ne bo ustavil. Mislim, da je to skupno, skupno razmišljanje vseh nas tukaj, ne glede na politiko in vesel sem, da smo vsaj pri tej točki z zunanjepolitičnimi nekako enotni, da vlada nadaljuje tisto, kar je prejšnja vlada začela s simbolnim dejanjem na začetku, ko je bila tudi Evropa razdeljena, ko so trije pragmatični voditelji šli na obisk, na zgodovinski obisk in podporo Ukrajini. Zato, ker je del Evrope brani tudi Evropo v tem smislu s svojimi številnimi žrtvami in pogumno se zoperstavlja nekomu, ki bi vsaj na papirju, lahko bi rekli, končal vojno v nekaj dneh. In to je veliko presenečenje, nenazadnje z vsemi umazanimi triki te vojne Putinu ni uspelo zasesti več kot 19 procentov ukrajinskega ozemlja do danes. Karkoli se zgodi v naslednjih mesecih, je bilo to pogumno dejanje. Seveda z veliko podporo Evropske unije v zadnjih letih, v zadnjih, vsaj v zadnjih dveh letih in pa delno tudi v prvi fazi ogromno z ameriško pomočjo, predvsem z obveščevalnimi podatki, s satelitskimi posnetki in vsem tistim, kar se, kar je na zunaj nevidno, daje pa Ukrajini močno podporo, torej pri teh selektivnih napadih, ki jih Ukrajina ima. Na drugi strani selektivnih napadov ni. Predvsem so napadi, lahko bi rekel brezčutni, na vrtce, šole. In zato je na ukrajinski strani ogromno, ogromno civilnih žrtev, kar na ruski ni, kljub temu, da tudi sedaj Ukrajina že napada znotraj ruskega ozemlja.

Tako da s strani Slovenske demokratske stranke, zunanjepolitična stališča so vedno dolgoletna, pragmatična, strateška. In pri tej zadevi, kar se tiče podpisov, seveda podpiramo ta podpis. Toliko z moje strani.