Predsednik, najlepša hvala in dobro jutro vsem poslankam in poslancem. Zgodnje jutro, ampak pomembna tema pred nami. Dovolite mi, da predstavim, kot je predsednik rekel, stališče Republike Slovenije glede predloga sklepa Sveta o podpisu Konvencije o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Kot ste verjetno seznanjeni Generalna skupščina Združenih narodov je 14. novembra 2022 sprejela resolucijo, ki določa obveznosti ukrepanja za povrnitev škode zaradi agresije Rusije na Ukrajino ter potrjuje potrebo po vzpostavitvi nekega mednarodnega mehanizma za njeno povračilo.

Slovenija je bila takrat med 94 državami, ki so to resolucijo podprle. Pri tem mogoče opozorim, da pobudo za sklenitev mednarodne pogodbe o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino, kar se tiče stališča Slovenije, je Vlada že sprejela na svoji 152. redni seji v maju 2025. In ta cenjeni odbor je to potrdil na svoji 97. seji, tudi v maju 2025. Gre torej za stališče Evropske unije in mandat Slovenije, da ukrepa glede tega. Zato je pred vami predlog stališča. Komisija za odškodninske zahtevke za Ukrajino bo predvidoma ustanovljena na diplomatski konferenci 16. decembra. Zato hvala lepa za promptno obravnavo Odbora za zunanjo politiko. Ustanovljena bo v obliki odprte konvencije Sveta Evrope, to je konvencija, ki je odprta za podpis tudi državam nečlanicam Sveta Evrope.

Po registru škode iz leta 2023, kot ste seznanjeni, Komisija predstavlja naslednji korak z vzpostavitvijo celovitega odškodninskega mehanizma za škodo, ki izhaja iz mednarodno protipravnih dejanj Rusije v Ukrajini. In ustanovitev te komisije je predvidel že sam statut registra škode. Besedilo konvencije je rezultat zahtevnih vsebinskih pogajanj in pripravljalnih sestankov, ki so potekali vse od julija 2024 naprej. In tudi pogajanj, ki so potekali med marcem in septembrom 2025, na katerih je sodelovalo 55 delegacij, vključno z delegacijo Evropske komisije.

Besedilo konvencije določa mednarodno pravno subjektiviteto te komisije, prevzem delovanja registra škode, obravnavo zahtevkov za škodo storjeno od 24. februarja 2022 dalje, ko se je začela agresija Rusije nad Ukrajino, različne statuse članstva, torej tudi države opazovalke brez glasovalnih pravic, kot sem omenila na začetku, obveznosti Rusije, da poravna vse finančne obveznosti delovanja komisije in izplačila zahtevkov. Zdaj, pogoj za začetek veljavnosti te konvencije je, da jo podpiše vsaj 25 pogodbenic kateri prispevki pokrivajo več kot 50 odstotkov proračuna registra škode za 25, kar se pričakuje v naslednjem letu ali najkasneje v letu 2027. Sledi prehodno obdobje in polna operativnost komisije se zares ne predvideva pred letom 2028. Ocenjeni stroški za EU po pričetku polnega delovanja v 2028 bodo nekje med ena do tri milijone evrov letno. V prehodnem obdobju od začetka veljavnosti konvencije, kot sem že prej omenila, v 2026 in 2027, približno pol milijona evrov na leto, kar se razdeli med 25 ustanoviteljic. In Evropska komisija naj bi krila prvih 18 mesecev prehodnega obdobja stroškov do enega milijona. Tukaj želim poudariti, da je komisija predvidena kot dolgoročen mehanizem, ki naj bi deloval najmanj deset let.

Za Republiko Slovenijo, predvidevamo, da bo konvencijo podpisala podpredsednica Vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki se bo tudi podpisa, kot že rečeno, na diplomatski konferenci v Haagu udeležila. Hvala lepa.