Hvala lepa. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 54. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval novelo Zakona o socialnem varstvu. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predstavil razloge za sprejem predloga zakona in njegove ključne rešitve. Predlog zakona uvaja dve novi socialno varstveni storitvi, in sicer storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe ter storitev podpore v skupnosti za mladoletne osebe do 18. leta, ki sledi načelom konvencije o pravicah invalidov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da predlagani amandmaji koalicijskih poslanskih skupin naslavljajo večino pripomb iz pisnega mnenja, na preostale pripombe pa sta predstavnika predlagatelja v dopolnilni obrazložitvi podala dodatna pojasnila, natančneje k členom, ki v besedilu niso bili dovolj jasno obrazloženi. Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki predlog zakona podpira. Stališče k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo, ki so izrazili podporo predlogu zakona, saj predstavlja pomemben korak k deinstitucionalizaciji in krepitvi podpore v skupnosti. Nekateri so izpostavili še pomen podpore pri zaposlovanju, izobraževanju in aktivnem življenju ter opozorili na potrebo po jasnih obveznostih občin, dolgoročnem financiranju in postopnem prehodu v skupnostne oblike socialnega varstva. V razpravi so članice in člani odbora iz poslanskih skupin koalicije izpostavili novosti obravnavane materije. V Sloveniji je stopnja formalne institucionalne oskrbe še vedno zelo visoka, ker se je v preteklih desetletjih finančna sredstva vlagala predvsem v institucionalno varstvo, razvoj skupnostnih oblik socialnega varstva pa ni bil prioriteta. Predlog zakona družinam omogoča, da pri skrbi za otroka z oviranostjo ne bodo več prepuščene same sebi, otrokom pa vrača pravico do otroštva v domačem okolju z ustrezno podporo. Posebej so izpostavili vsebino, ki se nanaša na otroke z dolgotrajnimi boleznimi ter izboljšave postopkov odobritve zdravljenja in dostopnosti zdravil za otroke. Glede storitve podpore v skupnosti za odrasle so poudarili, da pri tem mora biti zagotovljena varnost uporabnikov storitev, ki so ranljiva skupina, kot tudi zaposlenih in okoliških prebivalcev. Podpirajo tudi postopno preselitev odraslih ljudi iz institucij v skupnost, s poudarkom, da osebe, pri katerih obstaja resno varnostno tveganje, ne morejo biti preseljene brez jasnih varoval. Tudi v poslanskih skupinah opozicije so predstavili stališča do obravnavane materije in razloge, zakaj predlogu zakona ne bodo nasprotovali. Predlog zakona posega v življenje najranljivejših ljudi, ki zaradi invalidnosti, duševnih stisk ali napredovanja bolezni potrebujejo podporo, da lahko živijo dostojno, samostojno in varno življenje. Cilj bo dosežen, če bodo te storitve res dostopne in kakovostne ter razpršene po celotni državi. Deinstitucionalizacija je pomemben proces, ki se mora izvajati zelo premišljeno, odgovorno in predvsem tako, da vsak človek dobi tisto pomoč, ki jo resnično potrebuje, pa vendar predlog zakona ohranja tudi možnost bivanja v institucionalnem varstvu, kadar je to najprimernejša in najvarnejša rešitev. Predstavili so tudi pomisleke glede zagotavljanja kadra za izvajanje širokega nabora novih storitev, še posebej glede poteka podpore v skupnosti za osebe, ki potrebujejo 24-urno oskrbo.

Odbor je po zaključeni razpravi v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Sprejeti amandmaji so vključeni v dopolnjen predlog zakona.