…/izključen mikrofon/ je to da ni … /izključen mikrofon/ v kmetijstvu v koalicijski pogodbi …/izključen mikrofon/ kajti verjamem, da vsi …/izključen mikrofon/ ključnega pomena… To, da v koalicijski pogodbi ni samostojnega poglavja ni zame nobena slaba stran, ampak lahko rečem celo prednost.: Verjamem, da vsi politiki v Sloveniji se dobro zavedajo, da je hrana ključnega pomena, in da brez hrane ne bomo mogli preživeti, zato sem prepričana, da se bodo znali o tistih stvareh, ki bodo ključne za našo samooskrbo, dogovoriti in to tudi skleniti. Mi bomo pa lahko v tem konkretnem primeru dali dejansko prednost oziroma tiste stvari, ki se bodo kot nujne pokazale, tudi to predlagali.

Gospodarjenje z gozdovi. Tukaj, če se mogoče spomnite, trend mora biti, da se gospodarjenje z državnimi gozdovi izboljša. Če se spomnite, leta 2015, je imel sklad 17 milijonov dobička iz državnih gozdov. V zadnjih letih je dobiček družbe Slovenski državni gozdovi 7,5 milijonov. Takrat so imeli dobiček tudi koncesionarji. Jaz vem, da mora družba Slovenski državni gozdovi del sredstev plačati tudi v gozdni sklad, ampak mislim, da bo tu potrebno narediti določene premike tako, da se bodo prihodki iz tega naslova izboljšali, in da se bo potem lahko tudi vlagalo. Vprašali ste kaj z lesno pridelovalnimi centri. Pred dvema dnevoma sem srečala dva investitorja, ki v Sloveniji dejansko, eden je že zgradil žago, eden pa se trudi že od leta 2017 ali 2018 in mi je povedal, da še ni takrat, ko sem bila še na skladu, mi je povedal, da še ni nobenega premika pri tem. Torej pomembno v Sloveniji je prvo, da bomo vedeli koliko hlodovine mi imamo, koliko hlodovine mi posekamo, kajti če iz državnih gozdov sekamo nekje okrog milijon 300 tisoč kubikov, verjetno je hlodovine pol ali pa še manj. Torej, najprej moramo vedeti kakšen obseg hlodovine imamo, potem kakšen je obseg te hlodovine iz zasebnih gozdov in na podlagi tega se bomo lahko odločili koliko žag imamo v Sloveniji. Ali potrebujemo še dodatne centre? Ali bodo potem tiste žage, ki jih že imamo, propadle? Ker ne bodo dobile lesa ali pa bomo mi ustvarili samo nove centre za to. Torej, tukaj je potrebno temeljito premisliti kakšna je količina hlodovine in koliko te hlodovine ostane v Sloveniji, da ne bomo potem imeli težav, če zgradimo centre, pa ne bo hlodovine.

Neuradne informacije, ki sem jih dobila pravijo, da se na nivoju Evropske unije pripravlja uredba, ki bo zahtevala zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev. Torej nas bo to prisililo, da bomo mogli, torej bomo dobili iz Evrope nalogo, da bomo mogli ta fitofarmacevtska sredstev zmanjšati. Kar se pa tiče registracije fitofarmacevtskih sredstev, pa jaz ne vidim nobene ovire, da če so dovoljena v drugih državah, da se ta fitofarmacevtska sredstva ne bi uporabljala tudi v Sloveniji. Če so primerna za avstrijskega kmeta, in če so primerna za madžarskega kmeta in so dobra, potem verjetno ni nobene ovire in razloga, da ne bi ta fitofarmacevtska sredstev lahko uporabljal tudi slovenski kmet.

Sprejeti zakon iz področja kmetijstva. Torej izpostavili ste dva zakona, zakon o kmetijstvu in pa zakon o kmetijskih zemljiščih. Kolikor sem jaz spremljala Zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o kmetijskih zemljiščih že zdaj daje prednost oziroma že ves čad daje prednost našim kmetom pri nakupu, kajti prednostni vrstni red je solastnik, kmet mejaš, potem je zakupni drugi kmet, kmetijska organizacija in pa sklad kmetijskih zemljišč. Torej pri nakupu kmetijskih zemljišč imajo slovenski kmetje ves čas prednost, da lahko kupujejo kmetijska zemljišča, tako da tukaj, mislim da imajo tukaj prednost. Problem je mogoče ta, ki se lahko tukaj pojavi, cena kmetijskih zemljišč, da pač je znesek, cena visoka in je potem težava s samimi prijavami, da kmetje ne sprejemajo ponudb za nakup kmetijskih zemljišč. Pri Zakonu o kmetijstvu bo mogoče potrebno še kaj spremeniti, ravno to, kar ste rekli, da se bodo določene debirokratizacije zgodile, torej, da bomo lahko zmanjšali določene, da bodo kmetje lahko drugače prodajali.

Jaz sem vsekakor pristaš tega, da kmetje neposredno prodajajo, to sem tudi poudarila. Torej, meni je najhujše, kar mi je lahko, da naši kmetje ne prodajajo doma, na svojih kmetijah, pa tudi drugih kmetijski, torej vsi kmetijski pridelovalci, ki se ukvarjajo s tem, da ne prodajajo doma, to bi bilo najlepše, kar je lahko, kar jaz vidim, da je prav.

In, drugo, kar je, tudi s tem se strinjam, da bi bilo zelo dobro, da imajo kmetje pavšalni davek, in potem nimajo težav ne s kakršnimikoli blagajnami, pa ne s kakršnimikoli obdavčitvami, računovodstvom in vsega tega. To, mislim, da bi lahko dosegli napredek, in v teh primerih, bi bilo to prav za kmete.

Sklad kmetijskih zemljišč. Torej Sklad kmetijskih zemljišč ima sedaj še funkcijo, vračanje je kot zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov v postopkih denacionalizacije. Gospod Lisec, leta 2016 ste me vprašali, ali bo denacionalizacija, kdaj bo denacionalizacija zaključena. Takrat sem vam jasno povedala, da leta 2020 še ne bo zaključena. Bilo je malo čudno vsem, ko sem to povedala, ampak situacija je taka, da je leto 2022 in denacionalizacija še ni zaključena in še nekaj časa verjetno ne bo. Problem je v tem, da so ostali najtežji zahtevki, ki se ji bo pa treba tudi lotiti, po 30 letih in to rešiti, kajti posledice, ki nastanejo zaradi tako dolgotrajnih postopkov, so tudi visoke odškodnine, ki pa spet padejo na kmetijsko ministrstvo.

Pomembno je, da Sklad dobi dodatne funkcije. Torej, ga je treba okrepiti in mu dati drugačne funkcije, in v tem primeru nimam jaz nobenih težav, da Sklad ostane, ampak se mora preoblikovati.

Kar se tiče črpanja evropskih sredstev, je vsekakor prav, da dobimo čim več sredstev iz Evrope in jaz to v vsakem primeru podpiram. Po skupni kmetijski politiki, ki je nekje predvidena za obdobje 2023-2027, naj bi Slovenija dobila 1 milijardo 787 milijonov 332 tisoč 768 evrov. Od tega naj bi bilo v prvem stebru 683 milijonov, in v drugem stebru nekje 1 milijardo 94 milijonov. Prvi steber je za neposredna plačila, vinski, čebelarski sektor. Drugi steber pa je za razvoj podeželja in pa za razne izravnave. Tak, da, tukaj več dobimo, je sigurno zelo dobro in spodbudno.

Kar se tiče dvig cen. Popolnoma se strinjam z vami, da so se cene nenormalno dvignile. In če samo za primerjavo povem dva izdelka, in sicer Kan, ki je bil lansko leto 280 evrov za tono, je letos tisoč 100 evrov. Urea, ki je bila lansko leto 300 evrov za tono, je letos tisoč 300 evrov. To so sigurno pokazatelji, ki kažejo, da so kmetje v težki situaciji, in da jim bo verjetno potrebno pomagati na vsak način.

Po drugi strani, pa je potrebno povedati, da dejansko imamo tukaj dve možnosti oziroma Evropa je dejansko sprostila nekako dve intervenciji, na podlagi katerih bomo lahko pomagali, in sicer: prvo je, da so na razpolago sredstva, 500 milijonov sredstev, interventnih sredstev. Od tega je za Slovenijo na razpolago milijon 700, in k tem sredstvom lahko Slovenija doda še 200 % iz lastnih sredstev, tako, da tukaj, za nujno ukrepanje je na razpolago nekje do 5 milijonov, in od teh 5 milijonov bo verjeto potrebno nameniti na najbolj, torej na sektor, ki so v tem trenutku najbolj prizadeti. Rok da to sporočimo Evropi je nekje 30. junij in v to bo potrebno torej hitro ukrepanje. Drugo pa je, da je Evropska komisija nekako sprožila postopek plačil v enkratnem znesku, in sicer do 15 tisoč evrov na kmetijsko gospodarstvo in pa do 100 tisoč evrov na podjetje. Za to pa je pogoj sprememba evropske uredbe in po spremembi evropske uredbe bo potem potrebno spremeniti še program razvoja podeželja v Sloveniji in na podlagi tega bomo potem lahko spet črpali. Ampak vedno je potrebno vedeti, da morajo biti ta sredstva namenjena ciljno. Torej, tistim, ki so najbolj prizadeti. Ker toliko sredstev, da bi lahko vsem delili ni. Tistim, ki so v tej situaciji najbolj prizadeti bo pa potrebno potem nameniti ta sredstva.

Gospa Alenka je rekla, da je kmetijstvo zelo pomemben resor. Popolnoma se jaz z vami strinjam. Če mene vprašate je v tem trenutku kmetijstvo eno izmed državotvornih resorjev in ga moramo tudi tako jemati, zato ker bomo hrano potrebovali. In prav je, da se naslonimo na domačo hrano. Torej, vedno na domačo hrano.

Jaz sem se v preteklosti vedno zavzemala za kmete in se bom tudi sedaj zavzemala za kmete, tako da nimam nobenih drugih namenov in nobenih drugih zadev kot to, da pomagamo temu kmetijstvu, da bo šlo na boljše.

Tukaj imamo potem umetna gnojila. Torej, konkurenca je vedno zdrava. S tem nimamo nobenih težav. Torej, konkurenca je vedno zdrava. Če pride do nepoštenih praks pa imamo itak na eni strani Javno agencijo za varstvo konkurence, ki lahko te stvari ugotavlja, če prihaja do nepoštenih praks in tudi to sankcionira.

Na področju zavarovanja mislim, da kmetje že prejemajo spodbude, sicer je to nekje do 50 %, ampak premije so šle res visoko in bo potrebno tukaj razmisliti. Ampak še bolj kot o zavarovanju menim, da je potrebno v Sloveniji razmisliti o protitočni obrambi. Mi smo v Sloveniji že imeli protitočno obrambo, ki je dobro funkcionirala. Jaz sem iz severovzhodnega dela Slovenije in vem, da ni bilo težav in se bo potrebno enkrat odločiti tudi kaj bomo naredili, ali bomo to uredili ali pa prepustili.

Torej, prodaja na domu. V vsakem primeru sem jaz zelo velik zagovornik prodaje na domu. In tudi zagovornik tega, da je potrebno kar se tiče javnih zavodov pospešeno delati na tem, da lahko kmetje prodajajo neposredno. Torej, jaz moram povedati, da tukaj, če kmetje prodajajo neposredno ne vidim nobene težave. V preteklosti so kmetje lahko prodajali v osnovne šole. Na vseh vaseh so kmetje krompir, pa vse prodajali v osnovne šole, pa ni bilo nobene težave in ne vidim, da ne bi lahko tukaj zakonodajo spremenili v tej smeri. Ampak izvor pa mora biti znan. Torej, ne moremo pa določiti n tak način, da se nebi znalo, če nekdo prideluje potem je tudi pravilno, da to prodaja.

Kako so verige mesno-predelovanih…? Torej, pri vzreji perutnine obstaja kooperantska reja. Torej, tukaj obstaja pogodbeni odnos med kooperantom, ki prireja piščance, torej dejansko on dobi piščance, dobi krmila in potem samo je njegov strošek delo ter objekt, ki ga ima na podlagi tega. Torej, tak odnos imajo v tej verigi vzpostavljen in če je možno take odnose in take verige vzpostaviti tudi v ostalih dveh, torej pri prašičih, kjer imamo zelo slabo samooskrbo in sicer tam je samo 40 % samooskrba, bi bil tudi zelo zadovoljiv kooperantski odnos in pa tudi, kar moram povedati na primer pri govedu, meni je hudo ko se naše govedo prodaja v tujino, čeprav vemo, da je v določenih predelih naša reja so še zelo ekstenzivne reje in je kvaliteta mesa izvrstna. Upam, da sem na vse odgovorila.