Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem članicam in članom odbora in tudi spoštovani predsednici in seveda vam gospa kandidatka za področje kmetijstva. Kot je že kolega povedal, tudi mene je zmotilo pri pregledu koalicijske pogodbe, da kmetijstvo nima samostojnega poglavja, kar je morda zelo pomenljivo. Vemo vsi, da v luči teh dogajanj, torej najnovejših aktualnih težav, je prav kmetijstvo tisto, ki stoji pred temi ključnimi časi.

Vsi verjetno strinjamo, da moramo to našo državo vrniti ali pa sploh na novo postaviti miselnost, da je kmet spoštovanja vreden, da brez kmetov, kmetij, kmetijstva ni prihodnosti in da se kmetijstvo mlajšim generacijam izplača. Nekaj ste sicer omenili že, da imate pač tudi v svojem programu pripravljenih nekaj spodbud za mlade prevzemnike, kar že obstaja, ampak tudi v bodoče.

Tudi jaz, glede na to, da prihajam iz dokaj kmetijskega območja, imam kar nekaj vprašanj, torej, to so vprašanja s terena, trenutne težave, s katerimi se kmetje ukvarjajo.

Vsi smo rekli že, tudi prej smo slišali, da se v evropskem območju dražijo vse vrste energentov, ki imajo veliko in pomembno vlogo v kmetijstvu. Na naših črpalkah tankajo energente tudi avstrijski kmetje. Glede na to, da so težave, verjamem, da se boste strinjali z mano, da je treba slovenskemu kmetu pomagati, in to takoj. Kako bomo namreč, tudi glede na koalicijsko pogodbo in vseh teh zavedanj, da vemo, kako naj se torej obnašamo v prihodnosti, in kako bomo kot država samooskrbni, če ne bomo takoj pristopili k nekim določenim in konkretnim rešitvam. Glede na to, da se napoveduje jeseni tudi manko določenih živil, je torej očitno treba ukrepati takoj. Pa vas sprašujem, ali se boste zavzemali za pomoč kmetom pri osnovnih zadevah, in sicer v obliki nekih finančnih subvencij za nakup semen, za nakup krmil in tudi za nakup umetnih gnojil, kar je pač potrebno, kajne. In ker so se cene toliko dvignile, ravno tam, kjer si to v teh časih zelo težko privoščimo, in kot odgovorna država za vse naše državljane moramo poskrbeti tudi za zadostne količine hrane in si nekega ignorantskega odnosa do tega ne moremo privoščiti. Ali menite, da je morda, kar se tiče umetnih gnojil, kriva rast cen, med drugim tudi to, da imamo v Sloveniji le enega uvoznika umetnih gnojil - zaradi lepšega oziroma navidezno zaradi neke lojalne konkurence sta sicer še dva -, ali se boste torej zavzemali za nižanje cen in tudi morebitno podelitev koncesij uvoza še komu, da bo pač to omogočalo tudi dejansko konkurenco.

Tudi glede vseh teh vremenskih nevšečnosti, tudi na Koroškem namreč zelo pogosto občutijo najbolj kmetje, od suše, neurij in predvsem poplav, je bilo povzročeno že veliko škode. Glede na zavarovalne premije so v teh primerih za kmete le-te zelo visoke in bi morebiti tudi tu lahko pomagali. Kaj boste torej storili na tem področju, da bo za zavarovanje pridelka in tudi za zaščito živali morda zavarovalnica to obravnavala drugače, torej s cenejšimi premijami. Mnogi kmetje si potem tega v neki meri sploh ne morejo privoščiti.

Kako vidite vlogo lokalnega okolja in tudi vseh inovacij, ki lahko imajo odločujočo vlogo pri razvoju zaposlovanja na podeželju. Menite, da je zaposlovanje na podeželju eden ključnih elementov za obstoj sploh podeželja?

Naslednje, kar je zelo pomembno - to je tudi nekako zapisano sicer zelo skopo v koalicijski pogodbi -, pri zelenih prehranskih dobavnih verigah, ali se vam zdi smiselna administrativna razbremenitev kmetov, da bi torej za večjo samooskrbo in lokalno pridelavo hrane zmogli se prijavljati, delovati in ne razmišljati o tem kje bodo kaj naredili narobe. Recimo, tudi morda v smislu, da se kmeta ne obravnava kot trgovca, ampak kot kmeta in da jim torej brez nekih večjih administrativnih in zakonskih ovir omogočamo prodajo na domu, mogoče celo o letnem pavšalu na prodano. Tako bi potem lahko kmetje tudi prepoznali to pomembnost. Namreč, ne gre samo za velike kmetije. Gre tudi za tiste dopolnilne dejavnosti kjer ženske ostanejo doma, so doma in bi se lotile tega, vendar jaz imam neko informacijo s terena, da jim že kar hitro povedo bolje, da se ne lotiš, ker je preveč administracije in preveč zakomplicirano. Če torej lahko v industriji in tudi v drugih gospodarskih panogah ustvarjamo neke enormne zaslužke, se lahko gredo torej tržno ekonomijo, dajmo to možnost tudi kmetu. Težko si namreč privoščijo in računovodje in tržnike in ekonomiste in krizne menedžerje in tako naprej. Zato jim lahko omogočimo lažje in predvsem skrb za to, da bodo kmetovali v skladu s svojo vizijo. Torej, če govorimo o potencialu za samooskrbo, češ da jo imamo dovolj, moramo k temu tudi pristopiti in ni dovolj samo govoriti.

Potem me zanima še kako vidite vi urejeno verigo mesno predelovalne industrije pri nas? Torej, vseh vrst. Vemo, da morda je najbolje poskrbljeno za perutninarstvo. Torej, kako tudi na tem področju zagotoviti samozadostnost in predvsem pošteno in pravično plačilo kmetu za odkup mesa. Pri odkupnih cenah smo namreč med slabšimi med državami v EU. Ko se neke odkupne cene, v sosednjih državah konkretno dvignejo, se pri nas pač, jih je komaj zaznati. Morda se vam zdi, da bi morali, recimo, tudi po zgledu Avstrije, kjer je na drobno prodajne police težko prodreti tujcu, če ima nižje cene. Gre namreč za njihovo filozofijo, da bi jo morali, po mojem mnenju, udejanjiti tudi v Sloveniji, in sicer da trgovci enostavno ne bi uvažali izdelkov iz drugih držav, če lahko potrebam zadostimo s slovenskimi ponudniki. Kaj bi bilo potem po vašem mnenju tudi potrebno storiti, da bi v celotni verigi vzreje, predelave in do trgovske police, torej pri vseh vrstah mesa, uredili tako kot je pri perutninarstvu. Kakšno vlogo naj tu, recimo, odigrajo morda tudi zadruge? Ali so po vašem mnenju nujne v vlogi posrednika? In, ali je zaradi tega odkupna cena do kmeta nižja? Sicer je bilo govora v času volilne kampanje tudi slišati, da morda bomo pa le jedli meso dvakrat na teden. Je mogoče to ena od opcij, da postanemo samooskrbni v tem segmentu in s tem zaščitimo domači trg pred uvozom in s tem tudi nižanje odkupnih cen? In še, kot je bilo že prej pri kolegi omenjeno, ker se napovedujejo cenovni zelo težki časi, torej oskrbni pretresi glede vojne v Ukrajini, se napoveduje tudi močan skok cen hrane. Bi pa morda vendarle razmišljali, ali boste posegli, kot je to naredila tudi že Janševa vlada pri pogonskih gorivih, z določitvijo najvišjih cen, nekaterih torej najnujnejših živilskih izdelkov. Hvala.