Hvala lepa.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti. V mnenju smo dali pripombe k predlogu zakona predvsem na načelni ravni. Ocenili smo, da je normativni del predloga zakona, torej njegovo besedilo členov tako nejasno in notranje neskladno, da je treba predlog zakona preučiti že na nivoju njegovih izhodišč. Glede tega ugotavljamo, da gre za omejevanje nekaterih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar priznava že sam predlagatelj. Torej poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine po Ustavi ni avtomatično prepovedan. Ustava sama določa pogoje, pod katerimi je tak poseg dopusten, in sicer, da poseg zasleduje ustavno dopusten cilj, ki je lahko v varstvu pravic drugih ali pa v varstvu javne koristi, iz ustavnosodne prakse pa nadalje še izhaja, da mora tak poseg, če ne bo dopusten, prestati tudi strogi test sorazmernosti, ki obsega kriterije, torej presojo primernosti, nujnosti in sorazmernosti predlaganih rešitev v ožjem smislu. Iz gradiva ni razvidno ali je bil tak test opravljen v fazi priprave zakonskega predloga. Gre za poseg v dve pravici, in sicer poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave in poseg v varstvo osebnih podatkov iz 38. člena Ustave. Za vsako od teh pravic oziroma svoboščin bi moral že predlagatelj ustrezno izkazati ali je predviden poseg ustavno dopusten glede na uveljavljena merila za ocenjevanje oziroma preizkus te dopustnosti. Če zaključkov glede tega testa sorazmernosti v gradivu predloga zakona ni mogoče najti, je potem treba predlagano ureditev šteti za sporno z vidika sorazmernosti posega v prizadete človekove pravice in temeljne svoboščine, kar smo v mnenju podrobno obrazložili.

Poleg teh temeljnih pomanjkljivosti predloga zakona smo v mnenju opozorili tudi na nejasne, nedosledne, nelogične in notranje neskladne člene, ki so predvsem glede ureditve namena tega predloga zakona tudi v pravno-sistemskem neskladju, ker posegajo v veljavno ureditev delovanja funkcionarjev, kot to izhaja že iz Ustave in zakonov, ki sistemsko urejajo izpeljavo ustavnega načela delitve oblasti in načela pravne države. Ta predlog zakona se v Državnem zboru obravnava po mojem štetju že četrtič, od tega drugič v sedanjem sklicu. Vedno gre za enako, skorajda identično besedilo, zato bi vsemu povedanemu dodala še eno opozorilo. Predlog zakona se v svoji nedorečenosti dotika temeljnih vprašanj delovanja države, kar vpliva na stanje družbe. Urejanje uporabe prepovedanih drog pri funkcionarjih kot posebni družbeni skupini je treba oblikovati na podlagi temeljitejšega razmisleka o morebitnih posledicah posega v prizadete človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem pa tudi o načinu posega vanje, ki bi bil v okviru veljavnega pravnega sistema še ustavno dopusten. To po vsej verjetnosti vključuje tudi konceptualni razmislek o samem predmetu urejanja, ki v obravnavanem predlogu zakona po naši oceni ni dovolj jasno opredeljen.

Hvala lepa.