Predsednica, hvala lepa za dano besedo.

Spoštovani kolegi poslanci in poslanke, spoštovani predstavnik z Ministrstva za zdravje, zainteresirana javnost, ki nas gleda, prav lep pozdrav!

Kot je bilo rečeno, 8. 9. 2022 smo resda vložili Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga danes, kot rečeno, obravnavamo na drugi obravnavi. Zdaj, kaj se je od zadnje zavrnitve zakona v začetku julija dejansko spremenilo, da ponovno vlagamo ta predmetni zakon, po naši oceni, zelo relevanten zakon, lahko odgovorim, da precej. Zdaj, takoj bom prišel potem k zakonski materiji, ampak vseeno ta splošni uvid pa mi dovolite, zakaj je zdaj spet na našem matičnem delovnem telesu predmetni zakon.

Zdaj, v začetku septembra se je na Inštitutu za sodno medicino na prepovedane droge testiralo vseh 27 poslancev Slovenske demokratske stranke, vsi testi so seveda bili negativni in zdaj tudi res pričakujemo, da bodo tudi drugi poslanci iz drugih poslanskih skupin prešli od besed k dejanjem. To pomeni, da bodo danes ta zakon tudi podprli in se tudi kasneje seveda na podlagi zakonskih odločb, sami testirali na prepovedane droge in tako pokazali, da niso samo pristaši besed, ampak tudi dejanj.

Zdaj, v tem času je tudi sama predsednica Državnega zbora na kolegiju v začetku septembra dejala, da nima s tem nikakršnih težav. Dejala je, da bi bilo dobro, ne da gredo vsi poslanci enkrat na te zadroge, celo citiral bom, da ne bo kakšnih nesporazumov, gospa Klakočar Zupančič je na kolegiju v začetku septembra dejala, »Mogoče bi bilo pa dobro, da gremo res vsi poslanci na te zadroge, vsi enkrat, prekinemo sejo, pa gremo vsi na droge. Jaz bom prva, ki bom šla na test, prva, za vse, tudi za alkohol.« Se pravi, zdaj mi ne rabimo nobene seje prekinjati, dovolj je, da danes skupaj stvar potrdimo in bomo potem imeli tudi zakonsko osnovo, da bomo periodično hodili na ta testiranja. Tudi v tujini, spoštovane in spoštovani, smo imeli zdaj en pozitiven primer, pozitiven v smislu, da ni testiranje na droge nobena tabu tema. Kot veste, se je finska premierka Sana Marin šla testirat, kot veste, je bila udeleženka neke zabave, na kateri so tudi udeleženci kričali takšne in drugačne besede in je potem s tem testiranjem zavrnila dvomljivce, da bi uporabljali oziroma konzumirala same droge.

In zdaj, če skočimo spet nazaj na naše domače prizorišče. Zdaj ta zavržna afera Fotopub, ki se je zgodila, o tem smo sicer že govorili tudi na drugih odborih, na tem Odboru za zdravstvo pa lahko rečem, da poleg teh domnevnih spolnih zlorab je tudi konzumacija vseh možnih drog bila tam domnevno prisotna in seveda tudi določeni člani aktualne Vlade so se udeleževali teh performansov. Se pravi, več kot dovolj razlogov je, da imamo danes predmetni zakon spet na naših klopeh. Jaz pričakujem seveda eno plodno, polnokrvno razpravo, zdaj pa mi še dovolite, seveda, da še v parih obrisih razložim, kaj je dejansko namen tega, po moji oceni zelo relevantnega zakona.

Zdaj, najprej bi ta zakon seveda normiral, uredil obveznost testiranja za funkcionarje in funkcionarke na prisotnost prepovedanih drog. Zdaj, v zakonu smo določili, da so funkcionarji po tem zakonu, se pravi, seveda, mi, poslanci Državnega zbora, predsednik republike, predsednik Vlade, vsi ministri ter seveda državni sekretarji. Zdaj, kot ste sami iz predloga videli, predpisan vzorec, po tem, vzor, po tem zakonu je vzorec odvzetega biološkega materiala za laboratorijsko analizo, še enkrat poudarjam, zelo korektno, mi poslanci Slovenske demokratske stranke smo se že testirali, zelo profesionalno, tudi poskrbljeno za zasebnost, se pravi, vzorci pa so vzorec las, urina ali krvi, mi smo seveda dali vzorec urina in kot rečeno,: seveda dali vzorec urina in kot rečeno, testiralo se je vseh 27 poslancev in vsi testi so bili negativni. Zakon določa, da mora vsak funkcionar enkrat v koledarskem letu svojega mandata se udeležiti testiranja na prisotnost prepovedanih drog v organizmu. Izvede samotestiranje Inštitut za sodno medicino v osmih intervalih v koledarskem letu. Predstojnik Inštituta za sodno medicino pa za vsak interval testiranja določi skupno število funkcionarjev vseh organov. Da ne bi bile kakšne opazke v zvezi z, ne vem, mogoče diskriminatornim določanjem koga izmed funkcionarjev smo predvideli žreb, kjer se seveda določi in datum, lokacija, ura in vzorec za testiranje, datum in ura pa ne smeta presegati 48 ur od opravljenega žreba, jasno, v roku dveh dnevov se s tem preprečijo morebitne manipulacije. Če naključno izbrani funkcionar zavrne testiranje ali ne pristopi k testiranju na podlagi vabila, ki mu ga je poslal predstojnik Inštituta za sodno medicino, se domneva, da je izvid na prisotnost prepovedane droge pozitiven. Seveda, to domnevo je vedno mogoče vreti v vreči v vsakokratnem postopku testiranja na prepovedane droge, če bi recimo bil izgovor, da v tistem trenutku ni bilo opravičilo oziroma se ni mogel zaradi neke višje sile opravičiti. Dejstvo je, da predlog zakona zasleduje načelo transparentnosti in odprtosti. To je dejstvo. Sam sprejem tega zakona je po naši oceni neizogiben ravno zaradi odgovorne politike, ki jo mi kot, v tem primeru poslanci, kreatorji zakonodajne politike moramo v prvi vrsti sami pokazati in pa sama preglednost delovanja vseh drugih javnih funkcionarjev in pod črto, odgovornost do slehernika, do slehernega državljana in državljanke. Mislim, da je še kako v javnem interesu, da se javno ve ali slovenski politiki pri svojem političnem odločanju, pri svojem političnem delovanju jemljejo prepovedane droge ali ne. Verjamem, da je temu tako, ne si noben verjetno ne bi kot resni odgovoren funkcionar privoščil kaj takega počenjati, a dajmo vendarle to testiranje uzakoniti. To je poanta zakonskega predloga.

Prebral sem si tako mnenje ZPS kot mnenje Vlade. Nekako je bilo pričakovano odklonilno, seveda pričakovano v tem svojstvu, da je to seveda opozicijski predlog. Res je, da tovrstne zakonodaje ali pa podobne zakonodaje še ni v Evropski uniji ali drugje po svetu. Imamo sicer, to je tista raziskovalna naloga, tudi dobro detektirali, tako da zahvala sodelavcem, ki so pripravili to arhivsko nalogo, sicer so jo potem updajtali, se pravi, da je bila zainteresiranost naročnikov za ta zakon velika, kar si, če štejemo predlagalci v čast. Se pravi, detektirali so oni in mi zvezno državo Južne Avstralije, ki je dejansko v prvem branju obravnavala takšen zakon, o testiranju funkcionarjev. Res da ni bil zakon sprejet, ampak vendarle so v svetu že poskusi, da bi se testiranje uzakonilo. Se pravi ni zdaj Slovenija v tem primeru osamljen otok, pa v končni fazi tudi, če bi bili prvi v Sloveniji na zakonodajnem področju, ki bi pa uzakonili obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge, pa s tem tudi ne bi bilo nič narobe. Zdaj tudi imamo neko povedno korelacijo v končni fazi v prestolnici naše ljube Slovenije, to je, da je Ljubljana v končni fazi med vodilnimi evropskimi mesti z največ kokaina v odpadnih vodah. Tako da, v centru Ljubljane oziroma v Ljubljani pa so vsa ministrstva in sama Vlada, če potegnem to korelacijo.

Pomisleki Vlade in Zakonodajno-pravne službe glede posega v pravico do zasebnosti, glejte, so sicer legitimni, a v dobršni meri po moji oceni za lase privlečeni. Vsi mi dobro vemo, da moramo imeti funkcionarji višjo toleranco tako do kritike kakor tudi do morebitnega oženja polja zasebnosti, a slednje samo seveda v delu, da ne bo kakšnega nesporazuma, v tem delu, ko gre za našo lastno transparentnost v opravljanju naših funkcij.

Dovolite mi samo en plastični primer. Iz tega mariborskega miljeja, da boste vedeli o čem govorim, o tej višji toleranci, ko gre za domnevne posege v zasebnosti, pa naj gre za žaljive obdolžitve, razžalitve. Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu je en - bivši zdaj že - mariborski funkcionar tožil novinarja Bojana Požarja, ker se je on kot funkcionar počutil pač razžaljenega, zdaj ta zadeva je na Vrhovnem sodišču, zelo verjetno bo padla tudi glede na sodno prakso, ki je že v Sloveniji prisotna, da pač funkcionarji morajo imeti višji prag tolerance do kritik in podobno je tudi s tem zakonom, ko govorimo o nekih minimalnih posegih v naše pravice do zasebnosti. Zdaj, kot predsednica ste sami dejali, da bomo peljali razpravo. Jaz še enkrat poudarjam, prosim kolege, da so res vsebinski, da se pogovarjamo o členih, da se pogovarjamo, kaj pomeni sprejetje, morebitno sprejetje tega zakona za širšo politično kulturo in zaupanje državljanov in državljank v našo delo, tako da res še enkrat apel na razpravo, ki naj bo konstruktivna, predvsem pa vsebinska. Jaz se bom po potrebi seveda kot predlagatelj vključeval.

Zaenkrat hvala za vašo pozornost in kot rečeno, se veselim razprave, hvala.