Hvala za besedo, predsedujoča. Pozdravljene poslanke in poslanci ter ostali navzoči!

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki ga je Vlada sprejela na svoji 34. redni seji 26. 1.

Oblikovanje ministrstev in njihovih delovnih področij je vedno aktualno v času nastopa nove vlade. Državni zbor je po parlamentarnih volitvah na seji 22 junija sprejel zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Ta zakon je na novo določil ministre in ministrice, ki so v Vladi, v prehodnih določbah pa je uredil tudi obveznost uskladitve Zakona o državni upravi s tem zakonom.

Predlog, ki ga imate pred sabo,tako v skladu z novelo Zakona o Vladi ureja ministrstva in njihova delovna področja. Zaradi boljše operativnosti in uspešnejšega izvajanja nalog Vlade in državne uprave pa je čimprejšnja uskladitev tega zakona z novelo Zakona o Vladi nujna. Šele sprejem predlaganega predpisa, ki sedaj natančneje določa pristojnosti in delovna področja, bo namreč dejansko omogočil začetek delovanja Vlade v skladu z organizacijo, ki jo je Državni zbor sprejel že v juniju lanskega leta. Zaradi postopka naknadnega zakonodajnega referenduma so spremembe stopile v veljavo šele s koncem decembra lanskega leta.

Predlagatelj ocenjuje, da zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih dejavnikov organizacija ministrstev na način, kot se predlaga, lahko zagotavlja bolj učinkovito in uspešnejše izvajanje nalog Vlade in državne uprave. V predlogu se dopolnjujejo tudi pravne podlage za zagotavljanje naslova za elektronsko vročanje v okviru elektronske evidence dokumentarnega gradiva. V preteklosti se je namreč izkazalo kot racionalno in smotrno tako s časovnega vidika kot tudi z vidika zagotavljanja točnosti podatkov, da organi pridobijo podatek o strankinem naslovu za vročanje neposredno iz centralnega registra, s tem pa se tudi zagotavlja minimalna obdelava osebnih podatkov, postopki, ki jih stranke opravljajo pred organi, pa se izvajajo hitreje.

Potem v zakonu urejamo tudi določena vprašanja upravnih enot, za katere ugotavljamo, da se predvsem v letih 2021 in 2022 spoprijemajo s povečanim pripadom upravnih zadev na številnih upravnih področjih, še posebej je pripad izrazit na največjih upravnih enotah, v regionalnih, urbanih, gospodarskih in pa univerzitetnih središčih. V letu 2022 so bile upravne enote obremenjene zaradi povečanja pritiska strank ob poteku veljavnosti velikega števila osebnih dokumentov državljank in državljanov, nepričakovano pa so se obravnavale tudi vloge za začasno zaščito razseljenih oseb, to so begunci iz Ukrajine. Povečan pripad zadev na upravnih enotah je sovpadal z epidemiološko krizo, kar je vodilo v nepredvidene težave pri vodenju upravnih postopkov. S tem pa do številnih upravnih zaostankov. To se je kazalo zlasti na večjih upravnih enotah, recimo Ljubljana, Koper in podobno, zato ta predlagana možnost omogoča prenos krajevne pristojnosti iz ene upravne enote v drugo v primeru večjega pripada zadev, pač zadev o katerih v razumnem roku krajevno pristojna upravna enota ne more odločiti.

Predlagan odstop od obstoječih pravil o ustalitvi, prenosu in prevzemu krajevne pristojnosti je nujen predvsem zaradi varstva pravic strank in zagotavljanja zakonitega in učinkovitega opravljanja upravnega servisa zanje, nenazadnje je ta predlog tudi v javnem interesu in sicer za zagotavljanje zakonitega postopanja upravnih organov, učinkovitosti upravne oblasti in v smeri preprečevanja škode oziroma nastanka odškodninske odgovornosti države, ki je posledica nepravočasno opravljenih ravnanj državnih organov.

V skladu s predlagano rešitvijo bodo tako pristojna ministrstva o opravljenih strokovnih nadzorih iz resorne pristojnosti na upravnih enotah poročala tudi ministrstvu, pristojnemu za upravo.

Toliko na kratko, v nadaljevanju smo vam na voljo za pojasnila in vprašanja.

Najlepša hvala.