Govor

Samuel Žbogar
10. nujna seja
7. 3. 2023

Hvala lepa. Lep večer, lep pozdrav vsem.

Zahvaljujemo se za predlog resolucije, ki ga je Vlada tudi proučila, pa bi v nadaljevanju podal stališče Vlade do tega predloga. Politika Vlade Republike Slovenije sloni na treh stebrih, na treh izhodiščih. Prvič, Vlada najostreje obsoja rusko agresijo in tako predsednik Vlade Golob kot zunanja ministrica Fajon sta večkrat jasno in javno izrazila podporo suverenosti in teritorialni celovitosti Ukrajine, kot tudi jasno povedala, da je Rusija agresor in da je Ukrajina žrtev, ki ima po 51. členu ustanovne listine OZN pravico do samoobrambe in da je pri tem potrebno pomagati. Zato smo tudi v Ukrajini, smo in še naprej nudimo politično podporo, humanitarno, vojaško in materialno pomoč. Politično podporo dajemo tako znotraj Evropske unije, znotraj Nata, znotraj OZN in drugih organizacij. Nazadnje je zunanja ministrica Fajon ravno pred tednom dni, 24. februarja, v New Yorku sodelovala na izrednem zasedanju generalne skupščine na temo ruske agresije na Ukrajino. Slovenija sodi tudi med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško pomoč, pa tudi humanitarno pomoč Ukrajini. Samo za humanitarne potrebe je vlada iz proračuna v lanskem letu namenila okrog 30 milijonov evrov za različne vrste humanitarne pomoči, vključno z vključno z oskrbo beguncev, ki so dobili zatočišče v Sloveniji. Tudi po besedah ukrajinskega zunanjega ministra ravno prejšnji teden na tej omenjeni, na tem omenjenem zasedanju generalne skupščine, kot tudi veleposlanika Ukrajine tukaj v Ljubljani, sta oba prepoznala in izrazila zahvalo za slovensko solidarnost in pomoč. To je bil, to je bil, to je prvo izhodišče. Drugo izhodišče je, da je Slovenija sodelovala pri sprejemanju, pri pripravi in pri sprejemanju desetih svežnjev sankcijskih ukrepov oziroma omejevalnih ukrepov Evropske unije zoper Rusijo zato, da se ji onemogoči dostop do tehničnih, do tehnoloških kritičnih tehnologij in trgov ter zmanjša njeno zmožnost za vojskovanje. Slovenija omejevalne ukrepe izvaja in je doslej zamrznila za več kot 6 milijonov evrov evropskih sredstev ali gospodarskih virov. Na seznamu teh ukrepov so tako predsednik Putin, minister za zunanje zadeve, poslanci dume, člani sveta za nacionalno varnost, ministri, guvernerji, lokalni politiki, vojaško osebje, poveljniki skupine Wagner, poslovneži, medijske organizacije, odgovorni za propagando in tako dalje in številni drugi posamezniki. In ta seznam se stalno širi. In tretjič, tretji steber je, da Vlada pri sprejemanju ukrepov zagovarja enotnost držav članic Evropske unije in zveze Nato, ker je to najučinkovitejši instrument proti Ruski federaciji. Rusija v Ukrajini izvaja grobe kršitve mednarodnega prava, s tem se vsi strinjamo. Napadi na civilno prebivalstvo, na civilne objekte ter predvsem kritično infrastrukturo, deportacija prebivalstva predstavljajo vojna hudodelstva, zato si moramo v prvi vrsti prizadevati oziroma pomagati Ukrajini, da bo Rusija za vojne zločine odgovarjala in povrnila povzročeno škodo. Ravno zato tudi Slovenija podpira tožbo Ukrajine pred mednarodnim, meddržavnim sodiščem, pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kot tudi je bila Slovenija v skupini držav, ki je omogočila Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da je odprlo preiskavo zoper agresijo zoper zločine Rusije. Slovenija ravno tako podpira ustanovitev posebnega sodišča za preganjanje zločina agresije na Rusijo, to je, to je ta del, ki ni zajet v mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča.

Vlada Slovenije je zato skrbno proučila predlog resolucije Državnega zbora in na podlagi povedanega menimo, da razglasitev Rusije kot države podpornice terorizma ne bi prispevala k zaustavitvi ruske agresije in ne bi prispevala k umiku ruskih sil z ukrajinskega ozemlja, kar je naš osnovni cilj. Ravno nasprotno, privedlo bi lahko do tega, da bi odgovornost ruskega režima za vojne zločine, ki se odvijajo pred našimi očmi v Ukrajini, zmanjšala, pa bom to pojasnil. Prvič, kot je že omenila kolegica iz Zakonodajne službe, nimamo ustrezne pravne podlage, ne v evropski ne v slovenski zakonodaji, ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem in navsezadnje to ugotavlja tudi Evropski parlament v svoji resoluciji. Slovenski zakon o omejevalnih ukrepih sicer vsebuje možnost sprejetja dodatnih ukrepov oziroma omejitev, vendar pa morajo te biti skladne z mednarodnim pravom oziroma pravom Evropske unije, kot sem pa rekel, slednja zaenkrat ne predvideva ta držav kot teroristov ali kot njihovih podpornikov.

Drugič, odgovornost Rusije za zločine agresije, zločine zoper človečnost in vojne zločine je v pravnem smislu veliko večja od označitve ruskega režima za podpornika terorizma. Kaznivo dejanje agresije velja za najtežji mednarodni zločin, ki ga zagreši vodstvo določene države in se mora zato najostreje kaznovati. Z opredelitvijo ruskega režima kot podpornika terorizma bi se pravzaprav zmanjšala odgovornost Rusije za zgoraj naštete vojne zločine s prekvalificiranjem v kazniva dejanja nižje kategorije, to je terorizma.

In tretjič. Z razglasitvijo Rusije za podpornika terorizma vzpostavimo kolektivno odgovornost naroda in razbremenimo ruskega predsednika in njegov režim za napad na Ukrajino in za vojne zločine v Ukrajini. Smisel iskanja odgovornosti, tako politično kot pravno, za vojne zločine je v individualizaciji, to je v iskanju posameznikov, ki so odgovorni za določena dejanja, s tem se izognemo kolektivni odgovornosti, ki dejansko pomeni, da so vsi krivi in nihče ni kriv.

In nenazadnje je Rusijo kot državo podpornico terorizma do sedaj razglasilo zgolj 7 parlamentarnih parlamentov držav članic Evropske unije. Na tak način se enotnost Evropske unije krha, ne pa krepi, kar nam ni v interesu. Tudi Združene države Amerike, naše zaveznice v Natu, ki sicer imajo ustrezno pravno podlago v svojem sistemu, niso sprejele tovrstnega ukrepa in ga tudi ne načrtujejo.

In na koncu mislim, da ne bi bilo prav, da kaznujemo celoten ruski narod, ki je prav tako predmet zatiranja režima, še posebej civilna družba, opozicija in neodvisni mediji, o čemer je tudi govoril poslanec Breznik. Ukrepi naj prizadenejo režim, odgovornost za agresijo, hudodelstva in zločine v Ukrajine Ukrajini naj prevzemajo predsednik Putin in člani njegovega režima. Hvala lepa.