Spoštovana predsednica, kolegice in kolegi, ministrica, en lep pozdrav.

Torej pred nami je predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije za obdobje januarja 2025 - junija 2026. Kot dolgoletni poslanec naj povem, da je takšen predlog deklaracije torej Vlada pripravila že štirinajstič zapored. Njen namen je seveda določiti ključne usmeritve, ki bi predstavnike Republike Slovenije v čim večji meri vodile pri uveljavljanju naših ciljev, torej slovenskih ciljev znotraj Evropske unije, hkrati pri konstruktivnem prispevku k skupnim, torej tudi skupnim evropskim ciljem ter močnim povezanim Evropske unije. To je bistvo vseh deklaracij, ki jih tudi sprejemajo nacionalni parlamenti.

Zdaj, pomembnost te deklaracije je, da če jo temeljito pregledamo, in tisto, kar ugotavljam, kar smo ugotavljali tudi na Odboru za zadeve Evropske unije, je velik problem velika diskrepanca med delovanjem Vlade na drugi strani, na eni strani, na drugi strani pa zasledovanjem ciljem v tej deklaraciji, ki so seveda nekako splošno določeni, ki niso konkretizirani, kar je pa seveda, kar piše v besedilu, bistveni namen vsake deklaracije. Gre za neko širšo pot znotraj Evropske unije Slovenije, ki bi naj bila kompatibilna s samo potjo tudi nenazadnje Evropske komisije. Zdaj, kje vidimo tista razhajanja, kje vidimo pa tudi, lahko bi rekel, kontradiktornost nečesa, kar piše deklaracija, kaj dela trenutno Evropska komisija in kar je pred tem, ko je, lahko bi rekel, deklaracijo predstavljal predsednik Vlade, kar se je vmes dogajalo. Zelo pomembno. Prva zadeva so spremenjene geostrateške zadeve vojne napetosti, trgovinske vojne, nenazadnje največji vojni spopad na tleh Evrope, torej vojna v Ukrajini, tudi na Bližnjem vzhodu in vse ostalo, kjer se v Evropi kažeta dve zadevi. Prva zadeva je torej naša, lahko bi rekel, zelo omejena vojaška sposobnost, predvsem ognjena sposobnost ne samo slovenske, nenazadnje tudi Evropske unije ali pa evropskega dela v samem Natu. Drugi problem je naša nekonkurenčnost, o čemer je govoril tudi predsednik Vlade o čem smo govorili že večkrat na Odboru za zadeve Evropske unije. Gre za Draghijevo poročilo, za katerega nekateri strokovnjaki govorijo, da gre za nek testament Evrope. Gre za nekaj, kar se je nalagalo leta in leta in kar, ko se vsi, tudi moji predhodniki danes, ko govorijo o Evropski uniji, kje je nastala. Je treba še nekaj povedati: Evropska unija je res nastala kot mirovni projekt, Evropska unija je nastala v drugi fazi kot predvsem gospodarski projekt torej, povezovanje nekdanjih, lahko bi rekel, sovražnih članic v neko unijo, prebrodi nekatere tenzije, ki so bile v preteklosti zgodovinske tenzije in seveda postavlja Evropo kot skupnost na nekatere zdrave temelje preko svojega skupnega trga, preko svojih klasičnih svoboščin in tako naprej. Ampak bistveni problem je, da Evropa, ko so prve pogodbe nastajala, je Evropa in v vseh njenih dokumentih je bil nekako duh krščanske demokracije, Evropa je nastala na krščanskih temeljih, Evropa je v vseh svojih, lahko bi rekel, listinah v vseh svojih pogodbah govorila o duhu razsvetljenstva, o krščanski etiki. Nenazadnje, če pogledamo očeta Evrope / nerazumljivo/, vsi so bili krščanski demokrati in Evropa se je pod pritiskom socialistov in liberalcev, lahko bi rekel, leta in leta začela spreminjati v neko unijo, ki je danes skoraj že, lahko bi rekel, neprepoznavna. Varnost v Evropi je ključnega pomena. Če imate doma bogato hišo, po vsej verjetnosti rabite dobre ključavnice na njenih vratih. To je bistven vpogled v Evropo kot takšno.

Druga zadeva je, lahko bi rekel, pomanjkanje resnih reform v nacionalnih državah članicah, tudi v Sloveniji. In sedaj gremo nekako po nekaterih alinejah. Recimo konkurenčnosti o tem mislim, da smo govorili o Draghijevem poročilu. Evropa je nekonkurenčna zaradi različnih vidikov. Prvi vidik so drage cene energije, torej draga cena energije je povezana z neuspešnim zelenim prehodom, izredno, lahko bi rekel radikalnim, ki je ceno električne energije v Evropski uniji dvignilo na, lahko bi rekel, na nekajkratnik cene električne energije na Kitajskem ali pa v Ameriki. Razlika med Ameriko ali pa predvsem Kitajsko in Evropsko unijo v ceni električne energije, povprečni ceni električne energije na kilovatno uro je približno ena proti pet. Na Ameriko približno skoraj trikrat ena proti tri. To je prvi velik problem. Drugi problem je problem Evropske unije, ki sta ga zaznali Kitajska in pa Južna Koreja že pred več kot 20 leti. Povečanje diplomantov naravoslovja, vse več inženirjev različnih področij, Kitajska na 2000 univerzah, lahko bi rekel, proizvede približno 70 procentov diplomantov naravoslovja, tehnike, inženirstva, vse ostalo, kar je vezano z naravoslovno znanostjo in približno 30 procentov družboslovja in humanistike. V Evropski uniji je to razmerje skoraj obratno, ni čisto obratno, ampak se skoraj približujemo, Tukaj je problem. In tu, ko se predsednik Vlade sprašuje pri naši konkurenčnosti in ugotavlja, da ima Evropa velike projekte glede kvantnega računalništva, mega računalnikov, naj povem, da tudi vsi evropski računalniki prvih devet, ki je bilo postavljenih z najzmogljivejšimi, ki ga ima Finska, Slovenija je skoraj na zadnjem mestu, kar se tega tiče. Vega spada med manj zmogljive glede evropskih, tudi evropski pa spadajo manj med manj zmogljive računalnike, tam daleč pod stotim mestom na svetovnem. Merilu torej tudi tukaj izrazito zaostajamo. Druga stvar so kadri in reforme šolskega sistema. Od kod dobiti strokovnjake recimo za umetno inteligenco. Slovenija takšnih programov, resnih programov umetne inteligence v naših programih sploh nima. Obe nečakinji, ki sta študirata, ena na Harvardu, ki je raziskovalka, druga, ki študira na imperij ali kolidžu v Londonu, na magistrskem študiju, ki ga končuje. Je tudi ena redkih Evropejk, ki tam študira. Večinoma so vsi kolegi in kolegice, prihajajo predvsem iz azijskih držav in Združenih držav Amerike. To je naslednji velik problem. In če pogledamo te deklaracije, niti v splošnem delu tega ne omenja. Gre med diskrepanco, da moramo krepiti zeleni prehod po eni strani, po drugi strani se ne zavedamo, da prav ta zeleni prehod je izgubil na evropskih volitvah. Vse stranke, ki so to dajali v prvi red in niso kritizirali tega in videli te problematike tega radikalnega zelenega prehoda, so te volitve evropske izgubile. In temu primerno se nekako vsaj malo obrača tudi v novem mandatu Evropska komisija. Drugi problem tega je, da imamo paradoks, da Nemčija po vsem tem pri vlaganju, ki je bilo več kot tisoč milijard, v zeleni prehod je danes manj konkurenčna in ima več izpustov CO2 na proizvedeno kilovatno uro kot jo je imela pred zelenim prehodom. Zaradi nestabilnosti obnovljivih virov ima danes Nemčija torej velik problem s tem, da mora zaganjati stare termoelektrarne na premog, da držijo stabilnost energetskega sistema. V tem poročilu mi kar vztrajamo, torej mi dajemo potuho vsemu temu in ne vidimo tega, da s temi tehnologijami, ki jih danes imamo, ne moremo zmanjšati cen električne energije in da so vlaganja enormna. In ponavljamo, lahko bi rekel, energetske politike Nemčije tudi v svoji lastni deklaraciji kljub temu, da je splošna v njih videti, vidimo prav to.

Naslednja zadeva je zelo zanimiva, varnost. Predsednik Vlade govori o varnosti. Mislim, da se vsi strinjamo, da je pač to varnost treba krepiti. Zelo zanimivo pa je naslednje področje. Sam sem bil več kot deset let zaposlen na Ministrstvu za obrambo, sem tudi veteran vojne za Slovenijo. Ministrstvo je v teh časih krize večinoma vlagalo, lahko bi rekel, vse v sisteme ne orožij, ognjene moči, ampak v sisteme, ki so bili dvonamenski, logistične polke, transportne zmogljivosti helikopterjev, letal, številne ostale projekte, RKB, zaščite in vse ostalo, zelo malo pa smo krepili naše ognjene zmogljivosti. Varnosti brez realne ognjene moči neke države, ki bi jo zagotavljali ne samo zaradi članstva v Natu, ampak tudi zaradi lastne obrambe, torej nimamo. Mi nujno potrebujemo nakupe resnih samovoznih havbic, resnih raketnih sistemov, resne, lahko bi rekel, zaščite v zraku, na morju in tako naprej, da ne razlagam tu. Predsednik Vlade pove neverjeten stavek: krepili bomo našo varnost, ne bomo pa kupovali orožja. A ste slišali prej, kaj je govoril? Ste slišali, kaj je govoril? S čim, s taborniškimi organizacijami, s civilno zaščito, s čim se bomo branili? S čim je tudi naša varnost. V kolikor imamo sisteme, in danes se relativno za malo denarja da dobiti zelo dosti. Če pogledamo vojno v Ukrajini, sistemi se spreminjajo, z relativno cenenimi stvarmi držite cele divizije tankov nekje daleč zadaj za obrambno črto in branite nek teritorij. Torej visoka tehnologija prodira tudi v vojaške spopade in vojna v Ukrajini je prikaz vojne 21. stoletja. Tudi tukaj se to kaže. Namesto da bi potrdil, jaz razumem, da ima zaradi ene koalicijske partnerice, Levice, ki je proti Natu, ki je v bistvu, lahko bi rekel celo delno protiustavni program imajo torej, da govorijo, ampak da predsednik Vlade ene članice Evropske unije v takšnih resnih razmerah govori, lahko bi rekel, takšne nebuloze pri predstavitvi neke deklaracije, ki tega sploh ne omenja, to pa je neko govoričenje s figami v žepu.

Naslednja zadeva, zahodni Balkan. Poglejte, to deklaracijo obravnava, ampak zelo zanimivo, mi v zadnjih tednih, mesecih nismo imeli ene resne izjave, kar se tiče zahodnega Balkana. Mi ponavljamo vedno ene in iste stvari. Nismo postali trendsetter na tem področju. Imamo prostor v veliki Blejski strateški forum, kjer so nekoč hodili največji državniki sveta, kjer smo imeli vedno enega, lahko bi rekel, res nek forum, ki je bil strateški. Sam hodim v Alpbach Forum, sem član Wachau Foruma in vse ostalo, ampak na Bled sem bil vedno ponosen. Bil je vedno, lahko bi rekel, kazal je težo tudi Slovenije na zunanjepolitičnem področju. V tem trenutku je to relativno slabo obiskan forum, zaradi česa odpiramo si sami vprašanje, ne bom kritiziral, samo vprašanje, po vsej verjetnosti ni kriva samo ministrica za zunanje zadeve, ampak je skupek še nečesa. Druga zadeva. Torej mi glede naše ključne zunanjepolitične strategije, kar se tiče prihoda, torej del torej zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Torej resnih stališč, resnih pogovorov v tem prostoru, ki ga imamo odprtega nismo zavzeli. Druga zadeva so naše aktivnosti izven Evropske unije, o tem drugič. Še večja kontradiktornost, se pa kaže, da seveda pa ne pozabi, kljub temu, da je ta deklaracija izredno splošna, ne pozabi pa omeniti pravice LGBT skupnosti. Jaz mislim, da Slovenija je ustavna demokracija v Sloveniji. Slovenijo zavezuje tudi evropska listina o socialnih pravicah. Slovenija je zavezana Svetu Evrope. V Sloveniji je zavezano sodišče za človekove pravice in tako naprej. In Slovenija tega ne rabi omenjati, in to je država, ki ima eno najnižjih natalitet, katastrofalno demografsko sliko, država, ki ima demografsko sliko približno 1,51 in v indeksu 1,51. To pomeni dva zakonska partnerja imata samo 1,51 otroka, statistično povedano. Kaj to pomeni? Pomeni, da smo izredno starajoča družba in imeli bomo izredno velike probleme. O tem ničesar. To so ključni problemi in politike, s katerimi bi morali zavzeti jasno nalogo tudi v institucijah Evropske unije - zaradi česa? - ker sama Evropska unija je hudo starajoča družba. Povprečen indeks pa je 1,511 cela 38 Evropske unije. Lahko si predstavljate še slabše. Torej, ničesar od teh politik, ki bi Evropsko unijo vsaj srednjeročno ali pa dolgoročno naslavljale in bi delale na bolj konkurenčno. Tudi zaradi tega smo v bistvu mi slabo konkurenčni tudi pri visokih tehnologijah. Bolj so ljudje starejši, manj je tega, da lahko, bi rekel, nekako poskušajo nadoknaditi manko, lažje to delaš za neko lahko relativno mlajšo populacijo ljudi. Torej, lahko bi rekel, sama deklaracija je seveda splošna, v sebi pa glede na stanje, geostrateško stanje Evrope v tem trenutku in tudi politike, ki so dobile "ne" na zadnjih evropskih volitvah kaže, da pa smo obdržali isto smer. In vlada Roberta Goloba v teh delih je trenutno se bi morala najti tudi v Draghijevem poročilu ravno takšne politike, kot jih izvaja. Ravno takšne politike so v Evropsko unijo pripeljali v zadnjih letih do tega trenutka, kjer je danes. Je dekadentna, lahko bi rekel ogromno starajočih ljudi, sama ne more braniti svojih mej več v tem trenutku. In je zelo podobna zahodnorimskemu imperiju približno leta 200 do 470, kot je zahodni rimski imperij začel drastično propadati. In ko je propadel leta 470 našega štetja, je v zahodno rimski državi in na tem teritoriju danes nastopilo približno 600 do 800 let teme. Obdobje po tem propadu imenujemo temačni srednji vek v Evropi. Lahko si sami predstavljate, kam bodo pripeljale takšne deklaracije in kam bodo pripeljale takšne politike Evropsko unijo in ne nazadnje tudi državo Slovenijo. Najlepša hvala.