Hvala lepa za to priložnost, spoštovana gospa predsednica.

Hvala tudi predsedniku za nekaj odgovorov, ki pa terjajo razpravo v Državnem zboru. Kar zadeva zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2022, smo v Novi Sloveniji tudi sami izjemno zadovoljni, kar kaže na to, da so bili ukrepi ekonomske politike naše, torej prejšnje vlade izjemno dobri, saj je bilo gospodarstvo v naletu in je ustvarilo velike proračunske prihodke. Ministrstvo za finance naj bi pripravljalo celovito davčno reformo, kot ste napovedali. Niste omenili tudi finančnih učinkov naštetih reform. Recimo, da nam je okvir časovnice poznan. Od Ministrstva za finance pravzaprav še nismo slišali veliko, je pa Vlada že dovolj jasno povedala, da pričakuje dodatne prihodke za druge reforme, ki ste jih že napovedali. Po figurativnih ocenah stroškov, ki jih tu in tam navrže kakšen minister ali ministrica, bo treba zbrati vsaj milijardo in pol dodatnega denarja. Milijardo in pol. Slovenija se po svoji ekonomski moči uvršča na 16., po skupni davčni obremenitvi pa na 13. mesto v Evropski uniji. Če davčno obremenitev povečamo še za milijardo in pol oziroma za 3 % BDP, kolikor naj bi bilo potrebno za reforme, bomo postali sedma, sedma najbolj obdavčena država v Evropski uniji. Prehiteli bomo tudi Nemčijo in Nizozemsko, ki nas po svoji ekonomski moči daleč prekašata. Za Slovenijo in njene napovedane reforme je zato ključno vprašanje, ali res lahko postanemo gospodarsko in tudi sicer razviti kot na primer Danska ali Švedska tako, da krepko povečamo davčno obremenitev, višje davke pa namenimo za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, pokojnine in plače javnih uslužbencev. Razen delno zdravstva namreč ti izdatki neposredno zelo malo pripomorejo h gospodarskemu razvoju ali višji dodani vrednosti.

To je samo nekaj naštetih dejstev, izhodišč, ki bi bila in so zelo dobrodošla za razpravo poslank in poslancev na naslednji seji Državnega zbora, in to predlagam. Hvala lepa.