Dober dan, dobro jutro.

Očitno se volitve vsekakor bližajo in zato ni zanemarljivo, da Združena levica odpira temo našega članstva v Natu. Mislim, da tukaj oni spretno izkoriščajo del volilnega telesa, ki je temu članstvu nenaklonjeno. Vsaj po anketah, ki obstajajo, je tam nekje 60:40, in oni poskušajo s temi svojimi temami, ko odpirajo tovrstne stvari, nagovarjati ta del volilnega bazena. Ampak zdi se mi pa skrajno neodgovorno, da naš obrambni sistem, pa tudi naše zavezništvo v Natu, izkoriščajo za poceni nabiranje političnih točk. Zdi se mi, da je naša obramba, pa tudi obrambni sistem, preveč resna tema, da bi jo smeli na takšen način zlorabljati. In morda bi bilo dobro, da bi v Združeni levici popolnoma enostavno povedali, kaj si oni pravzaprav želijo. Ali si želijo razpustiti Slovensko vojsko? Razumem, da želijo zapustiti Nato, ampak prav bi bilo, da bi tudi povedali, da tudi nevtralnost, če imaš vojsko, stane. Da to ni zastonj. Da tudi te stvari je potrebno plačati.

Zato bi jaz morda na tem mestu dal pobudo Ministrstvu za obrambo, da po zgledu nekaterih drugih ministrstev, da je čas, da pripravi belo knjigo o obrambi. V tej beli knjigi o obrambi bi lahko zapisali, kaj Slovenija potrebuje. Drugič, kaj si lahko sploh privoščimo, in tretjič, kaj si ljudje želijo. Jaz mislim, da bi se moralo o teh stvareh odprto pogovarjati, jih dati tudi na papir, ker potem bi bile marsikatere diskusije, ki jih tudi v Združeni levici odpirajo, popolnoma nepotrebne.

Na vprašanje, ali res za obrambo namenjamo preveč. Jaz imam tukaj nekaj grafov. Ne vem, če jih boste uspeli videti, ampak recimo, kar se tiče obrambnih izdatkov v odnosu do BDP, po zadnjih podatkih naj bi Slovenija namenjala 1,02 % BDP, ena vejica nič cela dva odstotka BDP za obrambo. Za nami so zgolj še ena, dva, tri, štiri, pet držav. Vse ostale države so po obrambnih izdatkih pred nami, kar se tiče relativne primerjave v odnosu do BDP. Tako, da recimo zelo jasno postavimo v kontekst zahtevo Združene levice, da za obrambo namenjamo preveč.

Še bolj zanimiv je pa podatek, koliko pa mi namenjamo za razvoj, za investicije v tem našem obrambnem sistemu. Tam smo pa najslabši. 1 % od celotnega obrambnega proračuna, kar pomeni, da je razvoj v Slovenski vojski praktično zaustavljen. In zdaj, da si bodo ljudje še bolj plastično predstavljali, kaj konkretno pomeni nevtralnost. Jaz ves čas trdim, da naše članstvo v zvezi Nato se Sloveniji splača, ker je naša obramba zaradi tega cenejša. Države, ki so nevtralne, namenjajo mnogo več denarja za obrambo kot pa Slovenija. Pa bom postregel s konkretnimi podatki. Poglejte, podatki evropskih institucij.

Na primer naša sosednja, za primerjavo, najprej Slovenija za obrambne izdatke ali pa za obrambni proračun namenja 367 milijonov evrov, 367 milijonov evrov. Zdaj nam sosednja Avstrija, ki je nevtralna, ki ni zveza članica Nata, namenja 2 tisoč 288 milijonov evrov. 2 tisoč 288 milijonov evrov. Mnogo več, mnogo več kot Slovenija. Dobro, če je za Združeno levico Avstrija prevelika, si poglejmo primer Finske. Finska za obrambo, ki tudi ni članica Nata, namenja 2 tisoč 712 milijonov evrov. Dobro, če je tudi Finska prevelika za primerjavo s Slovenijo, si poglejmo še primer Irske, ki je celo otok, ki je morda varnostno nekoliko manj ogrožena. Finska namenja 893 milijonov evrov za obrambo, Slovenija 367. Recimo Švedska namenja 4 tisoč 720 milijonov evrov.

Kaj vam želim s tem podatki povedati? Da to, kar govori Združena levica, je eno navadno veliko zavajanje, ker oni želijo sporočiti, češ, naš problem je zveza Nato. Če bomo izšli iz zveze Nato ven, bodo vsi naši problemi rešeni. To je takšno poenostavljeno, nepošteno poenostavljeno, ki ne drži in je celo nasprotno tistemu, kar konkretni podatki kažejo. Države, ki so nevtralne, za obrambo namenjajo mnogo več kot Slovenija, in zato pravim, da v prvi vrsti naj se Združena levica odloči. Če vojsko želi imeti, potem naj to pove, ker to stane. Če je ne želi imeti, potem se morda vračamo v tiste čase v 90., ko so se podpisovale resolucije o demilitariziranem območju v Sloveniji, ali pa recimo Kostarika, mislim, da je tudi ena izmed držav, popravite me, če ne vem, ki je brez vojske in tako naprej. Ampak to so recimo stvari, ki jih je treba razdelati v beli knjigi obrambe, kjer se mora slovenska družba o tem pogovarjati.

Jaz nimam problema, če Združena levica reče, da je njihova politična pozicija ta, da Slovenija vojske ne potrebuje in da jo dajmo ukiniti. V redu, to je lahko njihova pozicija. Se mi pa zdi nepošteno, da trdijo, da s tem, ko bo Slovenija izstopila iz Nata, da bo privarčevala in da bodo stroški za obrambo manjši. In to je pa treba ljudem zelo jasno povedati, da to ne drži.

Glede situacije v Slovenski vojski. Jaz bom rekel, da Slovenska vojska životari. Pa to ni pregrob izraz. Ne more drugače biti, če od začetka krize pa v tem obdobju, ko je bilo najbolj kritično, izgubila približno 50 % sredstev, da podatki, koliko namenjamo za razvoj, kažejo, da praktično nič, kar pomeni, da stvari stagnirajo, da se ne razvijajo. Mislim pa, da je najbolj zgovoren podatek to, da kadri iz Slovenske vojske odhajajo, zlasti vojaki, in da že tako nimamo dobro strukture častniki, podčastniki, vojaki, in ta struktura se še poslabšuje in s potencialno gospodarsko rastjo se bodo te stvari še dodatno poslabševale in zaostrovale. Ko bodo imeli fantje, zlasti s severovzhodnega konca Slovenije ali pa iz kjerkoli drugje boljše priložnosti v privatnem ali pa v realnem sektorju, boljše možnosti za bolje plačano službo, bodo najverjetneje te stvari izkoristili, ker je treba razumeti, da določen del Slovenske vojske funkcionira na domoljuben pogon. Za te niti ni tako bistvena plača, ampak jim je ključno služenje domovini. Pomemben del je pa v vojski tudi zaradi socialne varnosti in te je treba tudi razumeti, ker od zraka se ne da živeti. In ko bodo imeli za preživetje družine boljše možnosti, bodo to tudi izkoristili.

Seveda to ni spet neka opozicijska kaprica, ampak tudi predsednik republike, ki je vrhovni poveljnik, mislim, da v svojih ocenah tudi podobne stvari ugotavlja.

Kje jaz mislim, da so problemi, ki bi jih bilo potrebno tudi na nek način nagovoriti v beli knjigi? Da ni neke stabilnosti pri zagotavljanju financ, da se pojavljajo velike razlike med sprejetimi načrti in dejansko zagotovljenimi financami. To je tudi stvar tega odbora pa tega parlamenta, ker ko se na tem Odboru za obrambo ali pa v parlamentu sprejemajo razni strateški akti pa načrti. Ta parlament sprejme marsikaj, potem, ko je pa potrebno sprejeti pa, da temu sledijo tudi finance, tam se pa stvari ustavljajo. In to je pa naš problem, tukaj, parlamentarni problem, koalicijski problem, ki ga je treba rešiti. Ali že stvari ustaviti pri samem načrtovanju ali pa potem v nadaljevanju tudi zagotoviti sredstva?

Edina stvar, ki se strinjam z Združeno levico je, da v preteklosti smo imeli kar precej zgrešenih nakupov tehnike. V tem delu se pa z njimi strinjam. Morda tudi zaradi tega, ker nismo imeli zelo jasne vizije, kaj si s Slovensko vojsko pravzaprav želimo, kaj naj bo njeno osnovno poslanstvo. In še ena zadeva, ki je pa treba tukaj pri tehniki dodati. Da tukaj Združena levica zelo posplošuje, ko govori, češ, kako zdaj mi to vse nabavljamo pri Američanih, ampak, če pogledate, kje se je naša tehnika kupovala, so to predvsem evropske države: Finska, Belgija. Veliko se je tudi kupovalo v Izraelu in pa ne nazadnje nekaj je tudi še jugoslovanske, sovjetske tehnike. Tako da bom rekel, če bi primerjali deleže ameriške tehnike, ki jo ima Slovenska vojska, pa evropske, mislim, da je velik, velik, velik delež na strani evropskih, izraelskih nabav.

Še en problem, ki ga jaz tudi vidim, je, da mi, ko začnemo neke transformacije, je nikoli ne dokončamo. Tista transformacija, ki sta jo začela minister Hojs pa načelnik Generalštaba general Božič, je bila pač nekje na sredi ustavljena in smo šli potem spet v nekoliko drugačen koncept in nočem biti nesramen, da bi kakšne takšne neprimerne izraze uporabljal, ampak težko se je iti neko resno zadevo, če imamo nek načrt, da bomo naredili neko transformacijo, potem pa sredi te stvari ustavimo.

Zaključil bi pa samo še s temi zadevami, kako kredibilna je lahko Slovenija v mednarodnem prostoru. Glejte, septembra leta 2014 so v Walesu voditelji držav, vrhovi držav članic Nata, med njimi tudi slovenski vrh, obljubili, da bodo v 10 letih obrambne proračune povečali na 2 %. Torej, cilj je bil, da do leta 2024 spraviti obrambne proračune na 2 %. Kar nekaj držav, ali pa velika večina držav, bo to dosegla. Premier Cerar zdaj govori, da mi bomo do 2025 morda dosegli 1,2 %. To je pač naša realnost.

In če popolnoma zaključim pa res s tem glede delitev bremen. Če si v nekem zavezništvu, potem si bremena zagotovo deliš. In, ko v Združeni levici prodajajo, kako je vsa ta Nato falanga brezzvezna, jaz mislim, da tudi oni veliko breme odigravajo na Balkanu, zlasti na Kosovu, če na Balkan, pa v Bosni tudi. Če ne bi stvari tam na takšen način odigravali, kot jih, bi bil Balkan še toliko bolj nemiren, kar bi se pa posledično poznalo tudi v Sloveniji – ali preko migracij ali preko druge ekonomske in politične nestabilnosti. In tukaj zagotovo prevzemajo tudi del našega bremena.

In potem, če se pa obrnemo na drugo stran, na Baltik. Spoštovani poslanec Kordiš je član tudi tega Odbora za obrambo. Jaz mislim, da se z drugimi poslanci kar redno udeležujem obiskov, brigad, institucij znotraj Slovenske vojske ali pa tudi obiskov v tujino. Ma jaz poslanca Kordiša še na enem obisku nisem videl in se mi zdi nenavadno, da poslanec vse zna pa vse ve, medtem ko pa si na terenu ali pa v praksi praktično teh stvareh ni ogledal. In morda bi bilo njegovo stališče tudi nekoliko drugačno, če bi se usedel na vlak, se odpeljal gor v Talin ali pa v Rigo, Vilnius, pa se pogovoril ne s politiki, ne, ne s politiki, on naj se pogovori z ljudmi, s konkretnimi prebivalci na ulici, na cesti, kjer bo lahko začutil, kakšni so njihovi občutki in želje. In to, da je NATO prisoten na Baltiku, ni kaprica politične elite, ni kaprica NATO, ampak je to želja ljudi, ker tam se ljudje zgodovinsko počutijo izjemno ogroženi s strani Rusije, in s tem, da je NATO tam prisoten, jim daje vsaj občutek večje varnosti, ker ko se pogovarjaš z navadnimi ljudmi, v njihovi podzavesti je, če bodo NATO vojaki prisotni v naši državi, si Rusija nikoli ne bo upala narediti tisto, kar je recimo, na primer, naredila na Krimu ali pa v Gruziji. In to je glavna poanta, okrog katere se vrti. Seveda je pa tudi to stvar možno izkoristiti za nabiranje točk, češ kako gre za nepotreben križarski pohod na Baltik in da to je neko izzivanje Rusije in podobne zgodbe. Ampak pač treba se je včasih pogovoriti pa stvari konkretno na terenu pogledati.

Torej jaz ne podpiram tega sklepa, ki ga je predlagala Združena levica. Jaz celo kontra, predlagam dva dodatna sklepa. Prvi sklep je, da bi Odbor za obrambo dal pobudo Ministrstvu za obrambo, da začne pripravljati Belo knjigo o obrambi, kjer bi napisali, spisali, kaj potrebujemo, kaj si lahko privoščimo in kaj ljudje od obrambe pa Slovenske vojske tudi pričakujejo, to je en sklep, ki ga predlagam. In drugi sklep, ki ga predlagam, je, da priporočamo Vladi, da spoštuje zaveze iz Walesa, dane leta 2014, in da se do leta 2024 obrambni proračun dvigne na 2 % BDP. To sta dva moja zelo konkretna predloga sklepov, ki jih v fazi razprave še dam, ker vidim, da je nekoliko nervoze v koalicijskih vrstah, ampak po poslovniku in po proceduri v času razprave še lahko dajemo predloge sklepe in to sta moja predloga sklepov.