Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Moram povedati, da sem kar malce zmeden, namreč na tem odboru jih večinoma poslušam kako premalo damo za vojsko, kako ne razvijamo Slovenske vojske danes, poslušam obratno, ampak bom poskušal kljub vsemu odgovoriti na poslančeve trditve.

Slovenija velja za varno državo, vendar absolutne varnosti ni in seveda pomena varnosti se zavemo šele takrat, ko jo začne primanjkovati. Varnostne razmere se lahko zelo hitro spremenijo. To na žalost dokazujejo tudi dogodki tako v evropskem kot v širšem prostoru. Prav tako se nahajamo na robu Zahodnega Balkana, kjer se v zadnjem času ponovno soočamo z rastjo nestabilnosti oziroma z naraščanjem napetosti. Pomemben vidik zagotavljanja varnosti v sodobnem in varnostnem okolju predstavlja tudi povečanje odpornosti družbe kot celote na vedno in bolj inovativne načine, ki jih uporabljajo potencialni nasprotniki. Med ključne štejemo tudi hibridne in kibernetske grožnje, ki lahko resno ogrozijo delovanje ključnih področij države in družbe in jim moramo posvečati vedno večjo pozornost. Kot sem v svojih predstavitvah do sedaj v različnih priložnosti že večkrat poudaril, tudi na tem odboru je obrambni resor v obdobju od 2010 do 2015 nosil eno največjih bremen gospodarske krize, saj so se obrambni izdatki znižali kar za 40 %. Vlada Republike Slovenije je v letu 2016 po več kot let trajajočem padanju obrambnih izdatkov uspevala ustaviti trend padanja obrambnih izdatkov glede na delež bruto domačega proizvoda, ki so se v letu 2016 po šestih letih prvič spet povečali. Ne glede na vse napore, ki sta jih aktualna Vlada in ministrstvo za obrambo tudi ob nenehni podpori večine članov tega odbora vložila v to, da po letih padanja in stagnacije zaznamo pozitivne premike razvoja Slovenske vojske, pa obrambni izdatki še veno niso na predkrizni ravni. Slovenija prav tako še vedno ni sposobna v celoti izpolniti tretjega in četrtega kriterija Nata o obrambnih izdatkih s postopnim povečevanjem obrambnega proračuna k približevanju do 2 % v naslednjih desetih letih in s poudarkom na deležu investicij v obsegu 20 % obrambnega proračuna v istem obdobju in s katerim bi prav tako izboljšali notranjo strukturo obrambnih izdatkov v razmerju 50:30:20. Tukaj pa moramo izpostaviti, da je skladno s sklepi evropskega sveta, decembra 2016, zaveza povečevanju obrambnih izdatkov na raven 2 % BDP postala tudi naša zaveza v okviru Evropske unije in ne samo Nata. Vlada je v obravnavi zaključkov strateškega pregleda obrambe 2016 naložila ministrstvu za finance, da ob pripravi proračunov v naslednjem srednjeročnem obdobju upošteva možnost postopne nominalne rasti obrambnega proračuna na ravni od 20 do 30 milijonov letno, s ciljem postopnega približevanja prilagojene vrednosti dane zaveze Natu o višini obrambnih izdatkov, pri čemer je umestni cilj 1,2 % BDP v naslednjem desetletnem obdobju. Z zadnjim sklepom Vlade z 11. 5. 2017 in načrtovanim povečanjem finančnih sredstev za 24,3 milijonov evrov v letu 2017 in nato za najmanj 30 milijonov evrov v obdobju od leta 2018 do 2025, smo se premaknili v spodnji okvir zahtevane projekcije, ugotovljene ob strateškem pregledu obrambne lansko leto. S tem omogočamo tudi, da bo Slovenska vojska lahko vzpostavila prednosti, zmogljivosti naprej, tudi za nacionalne potrebe kot tudi zmogljivosti dogovorjene v okviru zavezništva. To nominalno rast ocenjujemo kot dober kompromis med dovolj ambiciozno in še vedno skladno z javnofinančnimi zmožnosti Republike Slovenije. Povečanje finančnih sredstev v letu 2017 za dodatnih 24,3 milijone bo neposredno namenjeno področjem kjer je bil v zadnji oceni pripravljenosti Slovenske vojske prikazan razkorak. Sredstva bomo investirali za nakup streliva, zagotovitev najnujnejšega vzdrževanja tehnike, nakup uniform in zaščitne opreme za vojaka, zamenjavo iztrošenih terenskih vozil, nabavo radijskih naprav ter opreme, komunikacijskega-informacijskega sistema. To nedvomno kaže, da je povečanje v letu 2017 in tudi v prihodnje, najprej namenjeno nacionalnim potrebam, predvsem na področju investicij in operativnih stroškov. Višji izdatki za obrambo zlasti v delu namenjeni investicijam so nujni predvsem zaradi nacionalnih potreb ugotovljenih v strateškem pregledu obrambe, ki so med drugim kazali tudi v dveh zaporednih negativnih ocenah Slovenske vojske. Hkrati s tem se z uresničevanjem mednarodno sprejetih zavez tudi utrjuje ugled Republike Slovenije kot verodostojne članice Nata in Evropske unije s prevzemanjem pravočasnega in pravičnega deleža bremen. Gre za vzporedna in komplementarna procesa. Z zadnjim sklepom Vlade predvideno finančno projekcijo bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2023 in naprej lahko dosegli naslednji pomembni mejnik, to je ponovno omogočiti Slovenski vojski in celotnemu obrambnemu sistemu vzpostavitev ključnih zmogljivosti, ki jih na prvem mestu potrebujemo za zagotavljanje lastne varnosti in obrambe. Postavljanje sektorjev po pomembnosti in doprinosu k družbi se mi zdi nepravično in nepošteno, kajti vsak izmed njih ima svojo vlogo in sestavlja svoj košček v mozaiku. Za družbo so pomembni tako zdravstveni sistem, tako kot šolstvo, kultura, sociala in druga področja. Povsem znana in jasna pa je vloga državotvornih resorjev, vlaganje v obrambo, varnost države se običajno ne opazi, dokler le ta ni ogrožena. Predlaganih sklepov ne podpiramo, saj je bilo v zvezi z nakupi vojaške opreme v tem Državnem zboru ustanovljeno kar nekaj preiskovalnih komisij, kot na primer za nakup vojaške opreme za obdobje 1994-2007 pa za nakup osem kolesnikov in zadnja preiskovalna komisija, tudi za nakup šest kolesnikov. Priprava novih poročil ne bi v ničemer prispevala k ugotovitvam glede smotrnosti izvedenih nakupov. Prav tako pa tudi ne podpiramo drugega sklepa, saj sem pomen članstva Slovenije v Natu že večkrat povedal in ne mislim tudi več ponavljati.

Mogoče bi pa samo še za konec povedal, da citiranje nekaterih pripadnikov Slovenske vojske, vendarle je treba povedati, da to so njihova osebna mnenja in ne uradna stališča Slovenske vojske in ne Ministrstva za obrambo.

Hvala lepa.