Hvala za besedo.

V Združeni levici spreminjanju uredbe nasprotujemo, bi pa še prej rad povedal, da osnovni problem za nas ni sama sprememba uredbe ali pa dodatki, ki jih želite izplačevati vojakom, ki se bodo udeležili operacije v Latviji, ampak ta operacija sama, zato smo že več mesecev, posebej pa januarja zahtevali od Vlade, da od te operacije odstopi, kar ji konec koncev omogoča tudi Severnoatlantska listina, ki državam pristopnicam omogoča, da se izvzamejo iz katerekoli operacije NATO, v kateri ne želijo sodelovati. Mi smo prepričani, da bi Slovenija v primeru Latvije to morala storiti, ker prvič, nima nobenega razloga, da v takih misijah sodeluje, nima nobenega interesa, da se udeležuje vojaške vaje, ki jo bo Rusija verjetno razumela kot sovražno in na ta način v bistvu prispevamo k pogrevanju nove hladne vojne, če lahko tako rečem, sicer pa nasploh nasprotujemo operacijam, kakršna je ta, in širjenju NATO v Vzhodno Evropo in na Bližnji vzhod, ker mislim, da nas zadnja begunska kriza dobro izučuje, kako so se končali razni poskusi izvažanja demokracije in zamenjave režimov od Afganistana, Iraka, Libije, Sirije pa, če pogledamo Vzhodno Evropo, Ukrajina, Gruzija, Moldavija, kjer so se tudi zgodile takšne in drugačne "barvne revolucije" pod zahodnim sponzorstvom in so tudi razbile države in niso prispevale h kakšni blaginji in miru v teh državah. To so naši načelni zadržki, zakaj mislimo, da bi se morala Slovenija pri takšnih operacijah enostavno zadržati in izkoristiti možnost, ki jo v Severnoatlantski listini ima.

Druga stvar, zaradi katere nasprotujemo, so pa sami stroški. Mi nikakor ne pozdravljamo povečevanja stroškov za operacije Slovenske vojske v tujini in enostavno v času, ko Vlada vodi zmanjševanja primanjkljaja in dolga, ni sprejemljivo, da si bomo privoščili sodelovanje v tej operaciji, ki nas bo do leta 2019 stala kar 12 milijonov evrov oziroma latvijska operacija bo stala 4,6 milijona evrov na leto. V to niti še niso všteti dodatki, ampak več o tem kasneje.

Zdaj, kar se tiče dodatkov in uredbe. Mislim, da je tukaj precej jasno, zakaj Vlada in ministrstvo uredbo spreminjata. Razlog je seveda neposredno ta, da ste v začetku prejšnjega tedna nameravali izvesti standardno preverjanje opremljenosti in usposobljenosti enote, ki naj bi tja šla, ampak ste morali vse skupaj prestaviti, ker je bilo odsotnih več kot 10 % pripadnikov Slovenske vojske. Razlog so bolniške, ampak jaz to razumem kot obliko bele stavke. Vojaki namreč ne smejo stavkati, lahko pa se upirajo z drugimi metodami in sekretar sindikata je pred časom v begunski krizi na pol javno že povedal, da vojaki lahko grejo v takšnih primerih na bolniške kot obliko pritiska. To je seveda moja špekulacija, ampak mislim, da ni neutemeljena.

Druga bolj problematična stvar je ta, da vi govorite o mirovni operaciji v Latviji, ampak to ni mirovna operacija. Mirovne operacije bi se morale izvajati z mandatom OZN, ki ga ta operacija nima. Ta operacija v Latviji je samo nov način širjenja NATO v Vzhodno Evropo in nameščevanja enot NATO na teh ozemljih.

Tako da to sta zdaj dva razloga. Se pravi, prvič, ne morete motivirati vojakov, ker je ponujena spodbuda za udeležbo na tej operaciji prenizka, drugič, zato ste šli spreminjati uredbo, ker to pač ni mirovna operacija, ampak je nekaj drugega.

Kar se tiče samih dodatkov. Jaz se tukaj ne morem strinjati z oceno, ki ste jo podali, da so predlagani dodatki primerljivi z drugimi operacijami Slovenske vojske v misijah NATO, recimo v Iraku ali pa Afganistanu, in ocenjujem, da so v Latviji predlagani dodatki previsoki. MORS namreč navaja, da naj bi dodatek za nevarnost na območju delovanja stal 500 evrov, dodatek za nevarne naloge pa celo do tisoč evrov, dodatek za poveljevanje je 500 evrov. Poveljniški kader bo torej imel do 5 tisoč 600 evrov neto plače plus mogoče še dodatek za bivanje. To je neupravičeno, in sicer iz naslednjih razlogov.

Zdaj, kar se tiče dodatka za nevarnost na območju delovanja. 8. člen uredbe jasno pravi, pod kakšnimi pogoji se lahko izplača 500 evrov dodatka za nevarnost na območju delovanja, in sicer ta dodatek se lahko izplača, če, citiram, "prihaja do občasnih kršitev premirja, prihaja do občasnih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi, prihaja do občasnih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij, so prisotna neodkrita eksplozivna sredstva, so prisotne kriminalne, ekstremne ali teroristične skupine." Tukaj imam prvo vprašanje za goste, in sicer, če lahko meni in javnosti razložite, katere teroristične skupine so prisotne v Latviji, kdaj so bili tam nazadnje oboroženi spopadi in kdaj so bili v Latviji napadeni pripadniki mednarodnih organizacij. To je namreč podlaga za izplačilo tega dodatka.

Kar se tiče dodatka za nevarne naloge. Predvideva se, da bo dodatek znašal tisoč evrov neto. Za primerjavo pripadnik na Kosovu dobi samo 500 evrov dodatka, celo pripadnik v Afganistanu, kjer smo enkrat doživeli napad na vozilo Slovenske vojske, dobi 500 evrov dodatka. Samo inštruktorji v Iraku, ki pa usposabljajo kurdske borce, pešmerge, ki so dejansko v vojni, dobijo tisoč evrov tako, kot naj bi jih dobili pripadniki Slovenske vojske v Latviji. Tukaj imam drugo vprašanje za MORS. In sicer, v sklepu Vlade piše, da bo Slovenska vojska v Latviji, citiram, "izvajala vaje, usposabljanje in druge mirnodobne aktivnosti, vključno s premiki za zaščito sil omenjene bojne skupine." Zakaj bodo torej pripadniki Slovenske vojske za izvajanje vaj in druge miroljubne aktivnosti plačani z dodatkom za nevarne naloge dvakrat več, kot so njihovi kolegi na Kosovu?

Bi prosil za eksaktne odgovore na obe vprašanji.