Hvala za besedo. Jaz moram začeti s pohvalami. Ob takem poročilu je prav, da začnemo s pohvalami, ker v naši sredini ni prav pogosto slišati, da je nekdo na skoraj vseh področjih dosegel ali celo presegel načrtovane cilje, da ste uspešno zagotavljali likvidnost, da ste tekoče izpolnjevali finančne obveznosti in vse to brez zadolževanja. Meni je bilo tudi lepo prebrati, da ste v letu 2014 uspeli znižati čas reševanja zahtevkov za celih 13 dni. In vse to z manj zaposlenimi, ker pomeni, da ste posegli v notranjo organizacijo in učinkovitost. Prebrala sem tudi, da ste veliko vlagali v izobraževanje zaposlenih in izboljšanje delovnih razmer. Jaz verjamem, da take zadeve vedno na koncu vodijo tudi do zadovoljstva strank, kar je najbolj pomembno. Je pa res, da v poročilu preberemo tudi stvari, na katere smo lahko manj ponosni oziroma nas lahko skrbijo. Seveda imam tu v mislih predvsem realno vrednost pokojnin. Tudi danes ste jo omenil in dejstvo, da se niža že pet let zapored. Varčevalni ukrepi in pa seveda rast življenjskih potrebščin je vplivala na finančni položaj upokojencev. In seveda tudi nič ne pomaga, da se število zavarovancev zmanjšuje in število upokojencev raste. Jaz verjamem, da so vse to stvari o katerih bomo v smislu iskanja rešitev v Državnem zboru še velikokrat govorili. Bi pa rekla, da kljub vsemu misli predvsem ali zaradi rezultatov dela te vlade bo drugo leto poročilo boljše. Vseeno je najbrž prav, da izpostavimo, da se trenutno delež brezposelnih mladih znižuje, da beležimo več novih zaposlitev, da je več delovno aktivnih ljudi, čeravno dolgotrajno brezposelnih, katerih število še vedno narašča, predstavljajo en tak velik izziv, pa generalno gledano ljudje dobivajo službe in vse to bo najbrž pozitivno vplivalo. Vsekakor izboljšane razmere na trgu dela, rast BDP, jaz mislim, da vse to bo počasi tudi polnilo pokojninsko blagajno, ki pa jo trenutno najbrž najbolj obremenjujejo predvsem neplačani prispevki. In tukaj bo v prihodnje potrebno povečati učinkovitost pobiranja javnih dajatev. Lani, se spomnim, da smo izpostavljali perečo problematiko dvojnega statusa upokojencev. To se je nekako uredilo s spremembami zakona o matični evidenci. Seveda pa nas na tem področju čaka še sistemska ureditev tega vprašanja in prav tako ureditev poklicnega zavarovanja. Najpomembnejša bo najbrž tako imenovana bela knjiga o pokojninah. Dejstvo je, da je javno finančna vzdržnost pokojninskega sistema predvsem dejstvo, da si želimo izplačevati dostojne pokojnine, da ne bomo poslušali takih podatkov, da nekdo dobi 434 evrov, kar je resnično zelo malo, da se bo to počasi uredilo.

Sedaj pa bi še eno vprašanje, če lahko, na strani šest, smo lahko prebrali, da je povprečna pokojninska doba zavarovancev v letu 2014, v primerjavi z letom 2013, da se pri ženskah podaljšala za dva meseca, pri moških je ostala enaka. Če pogledamo pa podatke po starostnih razredih, pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da se je število mladih zavarovancev od 15 do 29 let, od leta 2002 dalje zmanjševalo in sicer kar za 36 %. Sedaj v poročilu omenjate, da je temu botrovalo dejstvo, da je čedalje več mladih, ki se odločajo za študij. Rezultat tega je kasnejše vstopanje na trg dela. izpostavili ste tudi, da se je pri vseh mladih zavarovancih v vseh starostnih razredih skrajšala povprečna pokojninska doba, še posebej v razredu od 30 do 34 let. In vprašanja, ki se tukaj pojavljajo, so naslednja. Zanima me koliko je ta trend posledica tega večjega števila mladih, ki kasneje vstopajo na trg dela, koliko zmanjšanja generacije mladih in pa koliko gre pripisati takšne podatke tudi prekernim zaposlitvam, v katerih so se znašli ravno mladi in dejstvo je, da niso imeli plačanih prispevkov. Vemo namreč, da so se prispevki pri študentskem delu začeli obračunavati od letos dalje. Pri avtorskih pogodbah se odvajajo šele slabi dve leti in podobno. Torej kateri dejavniki najbolj vplivajo na tako stanje?

Hvala.