Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Predstavniki Vlade. Vabljeni.

Komisija za socialno varnost, dela, zdravstvo in invalide Državnega sveta smo letno poročilo obravnavali na svoji 41. seji in ga tudi tokrat ocenili tako kot zelo kakovostnega tako z metodološkega kot z vsebinskega vidika. Seveda pa je poročilo vedno priložnost tudi o razpravi aktualne situacije na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o čemer je bilo že govora ob obravnavali poročila za leto 2013.

Pri tem smo seveda prosili generalnega direktorja še za določene informacije v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami, kratkoročne terjatve ter določena denarna posojila, ki so navedena v poročilu in je generalni direktor podal ustrezna pojasnila.

Pozitivno smo ocenili napore Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na področju informatizacije sistema in pa seveda reorganizacijo, ki so jo opravili na ravni organizacijskih enot, ker to po naši oceni prispeva k učinkovitosti dela zavoda in lahko rešuje določene probleme, ki so posledica zmanjševanja števila zaposlenih. Zanimala nas je tudi ocena zavoda na učinek zakonskega ukrepa posameznih bonusov, ki so opredeljeni v zakonu, ki naj bi delovali v smislu odločitve upokojevanja v zvezi s tem smo predlagali, da se zavarovance intenzivneje obvešča o teh možnostih, ki jih imajo na razpolago. Tako kot je rekel generalni direktor je bilo veliko besed o projekciji razmerja med številom zavarovancev in upokojencev, ker je od tega odvisna velika mera odločitev, ki jih sprejema država na področju pokojninskega zavarovanja oziroma ki jih bo morala sprejeti v bodoče. Dotaknili smo se tega vprašanja znotraj socialnega sporazuma za leti 2015 in 2016. Seveda pozvali smo Vlado k določenim aktivnostim. In sicer, da je potrebno opraviti revizijo dosedanjih aktivnosti, ki so potekale v okviru socialnega sporazuma, ki se navezujejo na vzdržnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja posebej povezano s plačami, davčno politiko, trgom dela in zagotavljanju pogojev za odpiranje novih delovnih mest, ki pa pomenijo tudi nove prispevke v to blagajno. Tako kot je bilo opozorjeno v poročilu je treba posebno skrb posvetiti nadaljnjemu upadanju realni vrednosti pokojnin in slabšanju gmotnega položaja upokojencev. Tukaj naj posebej izpostavimo samske upokojenke po 65 letu. Tukaj posebej opozarjamo, da je potrebno upoštevati 105. člen ZPIS-2, ki govori o usklajevanju pokojnin oziroma potrebno je proučiti kako bi posledice, ki so nastale v preteklih letih lahko tudi na sistemski ravni omejili oziroma jih nevtralizirali. Pri tem smo izhajali iz tega, da povečanje pokojnin ne predstavljajo samo bremena države. Znano je, da upokojenci vse potrošijo, kar pomeni, da vsa njihova povečevanja neposredno vplivajo na povečevanje potrošnje in s tem tudi gospodarskega agregata.

Nismo mogli mimo invalidskega zavarovanja, na katerega pa že nekaj let opozarjamo, da je to izjemno pereče področje – ureditev pokojninskega zavarovanja in že tudi v prejšnjih sklicih je tudi ta odbor se s tem soočil in naložil vladam, da začnemo z določenimi aktivnostmi. Potrebno je proučiti razloge za ta velik razkorak med potencialnim in dejanskim številom prejemnikom invalidskih pokojnin in število invalidskih pokojnin, ki so, roko na srce, izjemno nizke in seveda v oceni ljudi, ki živijo pod pragom revščine je velika večina tistih, ki prejemajo invalidske pokojnine. Zaradi vzdržnosti blagajne bo potrebno razmisliti in to zelo hitro tudi o dodatnih virov prilivov v pokojninsko blagajno in sicer je treba vzpostaviti ničelno toleranco do neplačevanja prispevkov in pa seveda bolj pravične in enakomerne obremenitve posameznikov s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej, glede na višino dohodka, ne pa samo na zakonsko podlago. Kajti, znano je, da obstajajo ne tako malo število posameznikov, ki si izplačujejo minimalne plače iz svoje dejavnosti in iz tega plačujejo tudi prispevke, čeprav recimo na drugi strani pa ti isti posamezniki iz različnih blagajn dobivajo polno vrednost svojega plačila.

Seveda je potrebno pogledati tudi določene stvari na področju sive ekonomije, plačevanje davkov s strani pravnih oseb in verjetno bi se lahko našel še kakšen davčni vir. Tako, kot sem že povedal na začetku, seveda, poročilo je izjemno kakovostno, pregledno in daje zelo jasno sliko o stanju v tej blagajni. Hvala.