Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslankam in ostalim prisotnim.

Smo že kar globoko v drugi polovici leta 2015, se pravi, zdaj vam bom predstavil letno poročilo za 2014 in mogoče še kakšno, kam se gibljemo v letošnjem letu. Poslanci boste tudi dobili, ali ste dobili, predstavitveno publikacijo, kjer so glavni podatki iz leta 2014 noter. Jasno pa, na koncu, po tej prezentaciji, sva z namestnikom mag. Davidom Klaričem na razpolago, da še odgovoriva na vprašanja.

Zelo pomembno je, da je v letu 2014, kot tudi v preteklih letih zavod vse leto posloval likvidno, brez zadolževanja. Se pravi, to je pomemben podatke, in da je na večini področjih dosegel zastavljene cilje oziroma jih celo presegel. Če ne bom toliko s številkami obremenjeval, prihodki in odhodki so bili v višini 4.977.720,00 evrov in so bili za 0,3 % nižji od načrtovanih. V primerjavi z letom poprej, letom 2013 so bili nominalno višji za 0,6 % in realno za 0,4 %, predvsem zaradi višjih davčnih prihodkov. To je lepo slišati, da so bili višji davčni prihodki, ker vedno gledamo kakšna je struktura prihodkov ali koliko se nateče iz prispevkov, in koliko pride potem iz državnega proračuna. Vemo, da imamo tak način financiranja, da kar ni zagotovljeno iz prispevkov, zagotovi država iz proračuna in tukaj dejansko se vedno srečujemo z že kar visokimi številkami. Če je bilo leta 2008 72,6 % od prispevkov, je zdaj v letu 2014 bilo 67 %, za 0,9 odstotne točke več kot v letu 2013. V letošnjem letu pa je situacija še boljša. In še primerjavo, če gledamo leto 2008, ko je bilo 72,6, takrat smo imeli še varstveni dodatek noter in državne pokojnine, pa je bil tako visok ta dotok in upamo, da se bo to tudi nadaljevalo.

Sreda Kad in tekoča ter dodatna obveznost iz državnega proračuna. V letu 2014 iz Kada nismo dobili sredstev, čeprav si je zavod prizadeval, da bi dobili tistih že takrat obljubljenih in načrtovanih 50 milijonov. Vemo, da se je spremenil Zakon o slovenskem državnem holdingu, kjer je bilo napisano, da izrecno za uskladitev, kar pa spet ugotavljamo, da uskladitve v 2014 na žalost ni bilo, ampak vemo v kakšni situaciji je držav. Tam nekje preko milijarde in pol pa je prišlo iz državnega proračuna v lanskem letu.

Struktura skupnih odhodkov zavoda za pokojnine je nekaj čez 86 %, drugi največji odhodek pa je prispevek za zdravstveno zavarovanje, 7,6 %, to znese približno 370 milijonov evrov, tako da je to kar velika postavka. Ta prispevek za zdravstveno zavarovanje pa je prišel v breme pokojninske blagajne od leta 1992, prej tega ni bilo.

Udeležba odhodkov zavoda v BDP, se pravi je v 2014 celo malo nižja pri pokojninah iz obveznega zavarovanja, kot v preteklem letu. Se pravi, 11,22, skupaj pa 13,41, v letu 2013 13,69, je pa to za BDP je to še ocena teh podatkov. Zelo pomembno pri delovanju pokojninskega sistema je, koliko je tistih, ki vplačujejo in koliko je tistih, za katere v bistvu gredo odhodki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ponovno, že šesto leto zapored, je bil povprečen padec števila zavarovancev, lahko pa ugotavljamo, da je bil ta padec najmanjši in da je bil samo 0,2 %. Zakaj pravim samo 0,2 %, če je bil preteklo leto 2013 napram 2012, 2,9 % in je povprečno število 831 tisoč 839. Razveseljivo je, da je ta, se pravi, ta številka v letošnjem letu pa že višja v mesecu za mesec junij, 841 tisoč. Se pravi, da so pokazatelji kazalci v pozitivno smer, kar se odraža tudi pri večjem prihodku od prispevkov, kot so pa načrtovani in kot so bili v preteklem letu.

Na drugi strani pa je število, povprečno število upokojencev iz obveznega zavarovanja bilo 608 tisoč, se pravi, jih je nekaj čez 612 tisoč, kar pomeni, da je tudi rast število upokojencev bila v zadnjih desetih letih najmanjša, kar lahko ugotovimo, da pokojninska reforma, ki je bila sprejeta, deluje. Da se največ upokojuje še tistih po ZPIZ-1 po prej veljavnem zakonu, v letu 2013 preko 80 %, v lanskem letu preko 60 %. In ta trend dotoka novih zahtevkov ostaja na lanskoletnem nivoju, čeprav vemo, da gre za baby boom generacijo, ki se upokojujejo. Da je v mehkem načinu pokojevanja, da je na Zavodu za zaposlovanje tisti, ki so šli pred reformo na Zavoda za zaposlovanje, da se jim zdaj izteka. Da imamo ZUJF, kjer javni uslužbenci se morajo upokojiti, če ne pride do dogovora, in kljub temu je ta številka, lahko rečemo nizka, kar pomeni, da je to, se pravi, da ukrep pokojninske reforme, ko nekateri pravijo, da je bolj kozmetičen, daleč od tega, se pravi, se je zamaknil za upokojitev tistemu, ki se je samo za eno leto, so lahko zadovoljni, tudi tri, štiri in več let. Ukinitev dodane dobe je marsikomu pomenila tri, štiri in več let. Pokojninska doba brez dokupa, kar je tudi pred ustavnim sodiščem, ne vemo kakšna bo rešitev, je tudi odložila oziroma se lahko samo predčasno upokojijo, ker je pa znižanje. In to je potem tisto razmerje med številom upokojencev in zavarovancev za enega upokojenca je lansko leto v povprečju delalo 1,37 zavarovancev, tudi v letošnjem letu, se pravi, je število zavarovancev se povečalo, kljub temu, da se je število upokojencev, je to razmerje ostalo enako, kar je zelo spodbudno.

Pomemben je tudi podatek, koliko je upokojencev v strukturi celotnega prebivalca. Tudi tukaj se viša. V letu, podatek je za september za 2014, je bil delež že 29 pa pol, če pogledamo v 212 – 28,6. Skupaj z letnim poročilom se pa zadnje dve, tri leta tudi obravnava gmotni položaj upokojencev. Tukaj pa ugotavljamo, da se pokojnine od leta 2010 niso usklajevale v celoti s sistemskim zakonom oziroma se v 2012, 2014 sploh niso, in da realni padec, se pravi, že peto leto zapored je realni padec pokojnin, kar vpliva tudi na gmotni položaj upokojencev, ki je dejansko zaskrbljujoč glede na to usklajevanje, ki ga dejansko ni bilo. To se tudi odraža razmerje med povprečnimi neto pokojninami in neto plačami. V letu 2014 je bila starostna pokojnina 61 % napram plači. Povprečni in skupaj pokojnine 65,1. Če pogledamo podatek iz leta, pa gremo od 2005, je bilo 69,1. Reforma ZPS-2 je tudi prinesla nekje določene korake, se pravi vrednotenje pokojninske dobe in tudi nov način določanja variacijskih količnikov, da se je ta trend ustavil, jasno, podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove pa pomeni nižanje pokojnin. Tako da, moramo tudi tukaj reči, če bi bilo usklajevanje, da bi potem, se pravi, bi ta raven ostala enaka, tako da so to tudi določeni pozitivni koraki pokojninske reforme. Morda samo za občutek, nekdo, ki dela 40 let pa ima odmero od najnižje pokojninske osnove, jo ima moški v letu 2014 436 evrov, kar je zelo malo za 40 let dela pa še to je od najnižje, po dejanski bi imel še manj. Ženska pa 473 evrov, ker imajo ženske ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe. Tudi, ko bodo končana prehodna obdobja bo imela ženska za 40 let večjo, ker je še ostala ta pozitivne diskriminacija, pri pogojih pa se izenačuje. Od najvišje pokojninske osnove kdor ima, ima moški 1746 evrov, ženska 1892, se pravi, za isto dobo. Sigurno pa je žensk bistveno manj, ki imajo od najvišje pokojninske osnove, pri najnižji pa se pozna. Učinki, sem že povedal. Da je dotok bil lansko leto 14 tisoč 200. Če pogledamo v letu 2012 je bil preko 25 tisoč zahtevkov za starostno pokojnino. Mogoče samo še, kaj je zavod v tem času koliko zahtevkov je rešil, preko 406 tisoč za kar je za 12,9 % več od načrtovanega in 6,5 % manj v primerjavi z 2013. Pomemben je tudi čas trajanja postopkov kjer je se znižal na 62 dni in je bil krajši kot v letu 2013 za 13 dni, ko je bil 75 dni. Morda še pri starostni pokojnini, da je povprečni čas v letu 2014 bil 50 dni v letu pred tem pa 58 dni. Vemo, kaj se dogaja z ZUJF in določene stvari, ko smo morali tiste stvari delati. Še za primerjavo, da vidite. Zavod je skupno izvedel 8 milijonov 700 tisoč posamičnih nakazil. Ker imajo eni več nakazil je bilo preko 10 milijonov. Veliko se dogaja tudi na področju informacijske tehnologije. Zavod je sprovedel takrat že informativno osebno evidenco. Letos smo začeli pošiljati vsem tistim, ki so stari 58 let v koledarskem letu tudi informativne izračune. Gremo v elektronski dosje, se pravi, da in tudi, da se dogaja za odpravo administrativnih ovir. Mislim, da se na tem veliko dela, da je največji doprinos bil, ko je v / nerazumljivo/ prišla, se pravi, določba, da bomo naslednje leto že poizkusno, potem pa že samo od FURSA pridobivali podatke M4 in delodajalce oziroma zavezancem ne bo potrebno več pošiljati teh podatkov. To je ogromen, večji korak na tem področju.

Kadri. Zmanjšali smo število zaposlenih na 795, se pravi, da je kljub dodatnim zadolžitvam, ki smo letos dobili še delnice za notranji odkup. Preko 9 tisoč jih je bilo potrebno preveriti po uradni dolžnosti in imamo preko 30 tisoč zahtevkov, ker je potrebno, da se opravi revizija. To je velik zalogaj. Odprava bo tudi, pardon, ureditev bo dvojnega statusa kot je obljubljeno s 1. 1. 2016, kjer bo še dodatno obveznosti in ne vemo kaj bo Ustavno sodišče odločilo v zvezi s pokojninsko dobo brez dokupa. Ali se bo tistim, ki sem jim je štela delovna doba do 31. 12. 2012? Se pravi, na podlagi odločitve Ustavnega sodišča tudi do takrat imeli kot delovna doba. To bo tudi velik zalogaj. Smo tudi že apelirali na ministrstvo, da ne bi prišlo do zmanjšanja števila kadrov oziroma bi potrebovali še več. Zavedamo se družbene situacije, da ni možno kaj veliko povečevati, ker je tendenca, da bi se javni sektor še krčil.

Toliko na hitro. Se opravičujem, če nisem bil kaj razumljiv. Glavne podatke sem vam hotel predstavili, kar pomeni, da druge dejavnosti, ki se dogajajo in drugi podatki in delo invalidskih komisiji in vse ostalo dejansko, da ni pomembno. Se pravi, ves sklop je pomembne, ampak mislim, da za začetek je dovolj. Kot sem pa prej rekel sva z mojim namestnikom vam na razpolago. Hvala lepa.