Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, ostali vabljeni!

Uvodoma želim zaradi večje efektivnosti današnje seje povedati nekaj besed glede dosedanjega delovanja institucionalnega okvira, ki se ukvarja s problematiko terorizma. Namreč, Vlada, pristojna ministrstva in organi, torej, Ministrstvo za notranje zadeve s policijo, Ministrstvo za obrambo, za pravosodje, za zunanje zadeve in Sova ter OVS, se zelo aktivno in poglobljeno ukvarjamo s problematiko terorizma in tudi v luči sprejemanja ukrepov za njegovo preprečevanje. Kar se tiče policije, lahko rečem, da policija permanentno spremlja varnostne trende, tudi z vidika novih pojavnih oblik in tudi z vidika dejavnikov, ki posameznike nekako spodbudijo k temu, da se podvržejo radikalizaciji. Na podlagi iniciative policije prav tako potekajo intenzivne aktivnosti za vzpostavitev učinkovitega mehanizma oziroma platforme zgodnjega odkrivanja in preprečevanja radikalizacije ter ozaveščanje in odpravljanje radikalizacije. Gre za iniciativo, ki je tudi zelo dobro sprejeta na nivoju Evropske unije, tudi s strani koordinatorja za preprečevanje terorizma, in je tudi finančno podprta.

V tem uvodnem delu želim tudi izpostaviti ključno vlogo Sekretariata Sveta za nacionalno varnost, ki se sestaja na rednih sestankih in skrbi za sistemsko in operativno koordinacijo ključnih subjektov sistema notranje varnosti. Tu prihaja do stalne izmenjave informacij in tudi usmerjanje pristojnih državnih organov ter predvsem usklajevanje aktivnosti na tem področju. V okviru Sveta za nacionalno varnost deluje tudi delovna skupina za pripravo ocene ogroženosti Republike Slovenije z vidika terorizma, ki redno spremlja razmere, dopolnjuje oceno in tudi opredeljuje vrste tveganj in stopnjo ogroženosti ter poroča sekretariatu sveta in tudi Svetu za nacionalno varnost. Na podlagi tega potem pristojni organi sprejemajo ustrezne odločitve in ukrepe. Sekretariat Sveta za nacionalno varnost tudi spodbuja pripravo posameznih ocen in analiz, ki potem tudi prispevajo k boljšemu zoperstavljanju tej grožnji.

Kot veste, se je zaradi aktualnosti problematike terorizma nedavno sestal Svet za nacionalno varnost, ki je oceno ogroženosti obravnaval. Seznanili smo se tudi z aktivnostmi in ukrepi vseh nosilcev posameznih nalog. Kot je tudi že znano, je sedanja ogroženost ocenjena kot nizka. Izpostavljena so bila tudi določena tveganja, ki lahko povečajo oceno ogroženosti, do današnjega dne se ta ocena ni spremenila.

Na Svetu za nacionalno varnost na podlagi razprave in na podlagi sprejetih sklepov sem bila kot ministrica za notranje zadeve tudi zadolžena, da skupaj z ostalimi ministrstvi in organi naredimo celovito presojo normativnih podlag oziroma ustreznosti sedanje zakonodaje za boj proti terorizmu. To je bilo tudi realizirano konec januarja letošnjega leta. Na delovnem sestanku je bilo ugotovljeno, da že potekajo aktivnosti za dopolnitev obstoječe zakonodaje, ki jo bom tudi predstavila v nadaljevanju. Vendar preden preidem na posamezne predloge za spremembo zakonodaje, moram poudariti še določene kazenskopravne vidike obravnavanja terorizma. Verjamem tudi, da se bo do tega podrobneje opredelil predstavnik Ministrstva za pravosodje, državni sekretar, gospod Darko Stare.

Na Ministrstvu za notranje zadeve ocenjujemo, da je kazenska zakonodaja z vidika odhajanja posameznih oseb na tuja bojišča in participacije v tujih terorističnih organizacijah ustrezna. Res pa je, kot je bilo tudi v uvodni besedi predstavnika predlagateljev poudarjeno, dokazovanje tovrstnih kaznivih dejanj je zahtevno. V primeru odhodov državljanov Slovenije na tuja bojišča je za za obstoj kaznivega dejanja potrebno dokazati neposredno udeležbo teh oseb v vojaških spopadih oziroma njihovo neposredno participacijo v bojih na stani terorističnih organizacij. Dokazovanje le tega kot rečeno, pa je izredno težko, saj je praktično nemogoče pridobiti ustrezne informacije od uradnih varnostnih sil iz teh območij. Kot pa rečeno, trenutna zakonodaja pa samih odhodov na krizna žarišča oziroma območja vojaških spopadov ne sankcionira. Dejstvo je, da golega odhoda na krizno območje ni možno enačiti z obstojem zakonskih znakov kaznivega dejanja terorizma in sorodnih kaznivih dejanj. Kot sem že poudarja v razpravi v Državnem zboru, dokazni standard, ki v skladu z zakonom o kazenskem postopku zavezuje policijo pri izvajanju v teh klasičnih preiskovalnih metod po zakonu. Torej dokazni standard razlogov za sum ima tudi jamstveno funkcijo, kar pomeni, da sodišče, to kar se že spuščam na področje razpravljanja o vprašanju dokaznega standarda, sodišče torej mora imeti možnost oceniti oziroma ugotoviti kako je policija prišla do določenih informacij na podlagi katerih je potem presodila, da je ta dokazni standard izpolnjen.

Kar se tiče inkriminacije posameznih izvršitvenih ravnanj v odnosu do relevantnih členov v kazenskem zakoniku, lahko rečem, da veljavna kazenska zakonodaja oziroma kazenski zakonik ustrezno sankcionira vsa dejanja kot so napeljevanje, rekrutacija, pripravljalna dejanja, sodelovanje in tudi izvrševanje, seveda tudi v kombinaciji z institutom poizkusa, ki je institut splošnega dela Kazenskega zakonika.

Kar se tiče policije, lahko rečem, da policija ob vsaki zaznavi suma storitve kaznivih dejanj, ki so določeni v Kazenskem zakoniku reagira, torej gre za kazniva dejanja, tozadevna, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in tudi izvaja svoja pooblastila v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, torej gre za 148. člen Zakona o kazenskem postopku in o svojih ugotovitvah tudi sproti seznanja pristojna državna tožilstva.

Glede zakonodaje oziroma predlogov spremembe zakonodaje. Pri pripravi zakonskih rešitev temeljito proučujemo obstoječo zakonodajo držav članic EU in upoštevamo tudi stališča in usmeritve EU, hkrati pa spremljamo tudi sprejemanje novejših ukrepov v posameznih državah članicah, pri tem pa upoštevamo seveda tudi naše varnostne razmere, ocene ogroženosti in tudi napovedi, o katerim sem že predhodno govorila.

Na področju sprememb oziroma potencialnih sprememb zakonodaje smo zelo aktivni. Vsi predlogi so in bomo aktivni ostali tudi v prihodnje. Vsi predlogi so naravnani v smeri učinkovitejšega preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, predvsem hujših, torej teh znotraj katerih, v katere se umešča tudi terorizem in sorodna kazniva dejanja. Izhodišče nedvomno pri teh predlogih sprememb zakonodaje je tudi odprava nesorazmernih omejitev pri delu policije. Glede na to, da mora policija pri preiskovanju najhujših oblik kriminalitete slediti spremenjenim vzorcem izvrševanja kaznivih dejanj, ki je nekako tudi, kot vemo, podprto s hitrim tehnološkim razvojem, zato se tudi pri teh razmišljanjih o spremembi zakonodaje vedno bolj posega v področje prikritih preiskovalnih ukrepov z namenom okrepitve oziroma učinkovitejšega dela policije pri preiskovanju in odkrivanju najhujših oblik kaznivih dejanj. Dejstvo je, da policija mora imeti učinkovite vzvode za preiskovanje. Torej take, ki sanirajo deficit klasičnih metod preiskovanja po Zakonu o Kazenskem postopku, torej po 148. členu Zakona o kazenskem postopku. Če pridem konkretno na posamezne zakonodajne predloge, opozorili smo na naslednje nujne spremembe. Najprej v sklopu Zakona o Kazenskem postopku, ciljno iskanje oseb z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. na sestanku delovne skupine za ZKPM z dne, 10. Januarja 2014, so se predstavniki Ministrstva za pravosodje tudi strinjali, da je to področje potrebno ustrezno pravno urediti.

Nadalje prehajam na ureditev IMSI lovilca oziroma catcherja in pa na ureditev zakonitega prestrezanja komunikacije pri zaščitenem viru oziroma tako imenovani Trojanec. Pri obeh velja reči, da sta ta dva ukrepa ki sta nekako posredno povezana tudi s terorizmom, v bistvu odziv na nepremostljive težave policije pri preiskovanju najhujših oblik kaznivih dejanj. Kot rečeno, policija mora slediti novodobnim vzorcem izvrševanja kaznivih dejanj. Dejstvo pa je, da se je ob razpravi v javnosti glede teh ukrepov je prihajalo do visoke stopnje javne razprave glede na to, da vendarle tukaj gre za visoko invazivne preiskovalne ukrepe, delno pa je bila ta visoka stopnja javne razprave tudi posledica določenega nerazumevanja materije glede na samo naravo ukrepa. Moram pa reči, da sta v predlogih ta dva ukrepa normirana tako, da zadostita tako strogemu testu sorazmernosti kot je predhodni odredni sodnik preiskovalnega sodnika subsidiarnosti in pa tudi gre za, dejansko za ukrepe pripravljalne narave v odnosu do nekaterih drugih ukrepov po Zakonu o Kazenskem postopku.

Nadalje smo se dotaknili v naših razmišljanjih glede spremembe zakonodaje tudi vprašanja prikrite identitete. Tukaj gre tudi za ukrep, ki je dejansko posredno povezan s terorizmom. Gre torej za odreditev ukrepa za zaščito priče iz razloga varstva taktike, metodike dela policije. Tudi za posredni ukrep v odnosu do terorizma gre v primeru 149.b člena Zakona o Kazenskem postopku s katerim se poskuša doseči enako ureditev dolžnosti posredovanja podatkov za ponudnike storitev, ki hkrati tudi niso operaterji. Ustrezno bi bilo po našem mnenju prav tako urediti materijo v zakonu o elektronskih komunikacijah, torej zaradi ureditve problematike hrambe podatkov glede na nedavno odločbo Ustavnega sodišča.

Prehajam na Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki pa se že nekoliko bolj dotika oziroma neposredno dotika vprašanja terorizma. Uvodoma moram povedati, da ta zakon vsebuje že vrsto modernih določb, ki omogočajo delovanje policije v zgodnji obliki, v zgodnji fazi odkrivanja pravnih oblik radikalizacije in novačenja za potrebe terorizma. Tukaj konkretno gre za spremembo dveh členov in sicer prikrito evidentiranje in namenska kontrola in pa razpis prikritega evidentiranja in namenske kontrole. Ta dva člena sta zelo pomembna v luči terorizma, predvsem pa razmišljamo v smeri, da bi se pogoji za razpis teh dveh ukrepov nekoliko znižali in pa, da bi policija imela možnost, da sama razpiše te ukrepe, ker namreč po pregledu zakonodaje v drugih državah smo ugotovili, da ima v trinajstih državah policija možnost, da sama razpiše navedena ukrepa.

Kar se tiče zakona o organiziranosti in delu v policiji z namenom učinkovitejšega dela policije smo razmišljali tudi o pripravi novele s katero bi se ustrezneje uredila varovanja objektov policije in objektov posebnega pomena.

Sedaj pa prehajam v del, ki ga je poslanec v začetku že omenjal, in sicer Zakon o potnih listinah. Ker vemo, da represivni ukrepi zmeraj niso zadosti, še posebej v odnosu do terorizma, ker vemo, da doktrina zoperstavljanja terorizmu je tudi glede na razvoj pojavnih oblik terorizma izrazito preventivno naravnana. V tem segmentu smo pripravili delovno gradivo, torej sprememba Zakona o potnih listinah je že v fazi delovnega gradiva. Nekatere kategorije so še nedorečene, zlasti v okviru, zlasti v odnosu do ustavnopravnih kategorij. Namreč zavedamo se omejitev na kazensko-pravnem področju, zato so naši napori tudi preko predloga spremembe Zakona o potnih listinah usmerjeni v možnosti uporabe tako imenovanih upravno administrativnih ukrepov, predvsem teh, ki so usmerjeni v omejitev gibanja posamezniku oziroma omejitev zapustitve območja EU ali schengenskega območja. Pri tem je potrebno poudariti predvsem to, da vsi novi predlogi, ki bodo oblikovani ali sprejeti, morajo dosledno upoštevati standarde, ki so že uveljavljeni na področju varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predlaga se sprememba oziroma dopolnitev 26. člena Zakona o potnih listinah preko katerega bi oziroma v katerega bi vključili nov termin, interes varnosti države in na ta način bi nekako skozi ustavno kategorijo interesa javne države vpeljali možnost preventivnega odvzema oziroma ne izdaje potne listine določenim osebam, ker vemo, da 32. člen Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje, in da si izbira prebivališče in da zapusti državo, in da se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom vendar samo, če je potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, da se zavaruje javni red ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Torej jaz to predlagam, da spremembo bi nekako skozi to ustavno kategorijo javnega reda vpeljali možnost preventivnega odvzema oziroma ne podelitve potne listine.

Poleg navedenega kar je bilo do sedaj našteto, je v okviru pristojnih akterjev prav tako bilo dogovorjeno, da se pripravijo predlogi za spremembe in dopolnitve Zakona o SOVI, ki so potrebne za učinkovitejše delo SOVE in hkrati za učinkovitejše pridobivanje ključnih informacij. Verjamem, da bo ta razmišljanja predstavil tudi lahko direktor SOVE. Prav tako smo se tudi nekako v okviru razprave dogovorili oziroma se strinjali, da bi morda bilo mogoče potrebno razmisliti tudi o boljšem in učinkovitejšem izkoriščanju sinergij znotraj subjektov nacionalno varnostnega sistema. To bomo proučili in prevetrili obstoječo zakonodajo in bomo tudi predlagali določene organizacijske in zakonske spremembe z namenom, da bi ta celoten sistem bolje in efektivno deloval.

Nazadnje moram tudi poudariti, da se pristojna ministrstva, zlasti pa Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje tudi zelo aktivno vključujemo v pripravo konkretnih ukrepov na nivoju Evropske unije in o tem tudi redno poročamo v okviru predmetnega odbora in pa tudi v okviru Odbora za zadeve Evropske unije.

Hvala lepa.