Hvala za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi. Lepo pozdravljam tudi spoštovane goste, me veseli, da ste se odzvali našemu povabilu, pogrešam edino ministra za pravosodje. Edino logično sklepanje je, da je zaradi sodbe Vrhovnega sodišča odstopil, ampak to verjamem, da bomo potem še spremljali. Da grem sedaj nazaj na vsebino.

V Slovenski demokratski stranki smo že v decembru predlagali spremembo Kazenskega zakonika, vemo, da se je geopolitična situacija v svetu močno spremenila v roku enega leta. Rusija je napadla suvereno državo Ukrajino in si anektirala del njenega ozemlja. Pojavila pa se je tudi teroristična organizacija tako imenovana islamska država na področju Sirije in pa Iraka, ki se je sedaj tudi začela širiti. Imamo Boko Haram na področju Nigerije, prav tako na področju Libije Islamsko državo, ker dnevno padajo glave, kjer ljudi žive sežigajo, jih kamenjajo, itd., in kjer so nenazadnje nekaj dni nazaj napovedali inovacijo na Evropo, da bodo v prihodnjih mesecih v Evropo poslali približno 500 tisoč beguncev, med katerimi bodo pomešani tudi Džihadisti, ki bodo zamajali varnost EU. Italija je zaradi tega zaskrbljena, stalno opozarja na problem in ker je Italija naša soseda, verjamem, da tudi mi nismo imuni pred tem problemom.

Zaradi tega, kar se dogaja v Siriji in Iraku je Varnostni svet Združenih narodov 24. septembra 2014 sprejel resolucijo 2178, ki opredeljuje nov termin, nov pojem na področju terorizma to je tuji teroristični bojevnik. Gre za nekoga, ki se udeleži bojev v tujini z namenom, da bi kot trenutno piše po 108. členu Kazenskega zakonika združil pravni red, ustavni red države RS, druge države ali pa mednarodne organizacije. Zaradi tega Varnostni svet, ki je sprejel to resolucijo brez glasu proti, podprla jo je tudi Rusija, kar je v Sloveniji pomemben argument, žal. Poziva države, da naredijo vse kar je v njihovih močeh, da preprečijo rekrutacijo financiranje, oboroževanje, usposabljanje in predvsem transport svojih in tujih državljanov na bojišča islamske države. Tukaj ne gre samo za islamsko državo, konec koncev, če bi se kdo recimo pridružil od slovenskih državljanov ali kdo drug proruski separatistom. Po mojem trdnem prepričanju tudi spada v to kategorijo. Lahko smo spremljali poročanje številnih medijev, tako domačih kot tujih, v islamski državi naj bi bilo že več kot 3500 Evropejcev, od tega 600 Belgijcev, Avstrijcev in Nemcev skupaj 500, približno 500 Francozov okoli 200 Bošnjakov. Tam naj bi bili tudi nekaj Slovencev, eden od njih naj bi / nerazumljivo/. Ko smo začeli to opozarjati so takrat prihajali novi podatki, zaradi tega smo predlagali spremembo Kazenskega zakonika, ki ga vlada in koalicija nista podprli. Na tisti decembrski seji smo se, potem nekako dogovorili, da bi vendarle bilo pametno, da se vsi akterji s področja nacionalne varnosti, to se pravi, policija, SOVA, OVSE, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve usedemo in da jih vprašamo kaj in kako, ali v Sloveniji ta dejanja že so inkriminirana. Velikokrat je bilo slišati, da so, po našem mnenju seveda do določene mere, še vedno pa obstajajo razlogi za izboljšavo oziroma predvsem, kaj narediti pa mogoče izven sprememb Kazenskega zakonika, da bi našim in tujimi državljanom, ki z namenom udeležitev bojev v Siriji in Iraku prečkajo naše ozemlje, da se našim in seveda tujcem prepreči pot preko našega ozemlja ali iz našega ozemlja, potem na bojišča islamske države.

Problem islamske države je tudi ta, ker se bodo ti ljudje začeli vračati v Evropi, še bolj radikalnih stališč, še bolj izurjeni. Konec koncev bodo s seboj nosili orožje ali del orožja, kar smo bili nenazadnje priča tudi v Sloveniji. Ko sem takrat decembra opozoril kaj se bo začelo dogajati po vseh evropskih mestih so me nekateri začudeno gledali, nekateri so se celo nasmihali. Danes po terorističnem napadu na Pariz, ki se je zgodil tri tedne po tistem, ko smo mi v DZ govorili in po napadu na Danskem tukaj ni nikogar več, ki se bo smejal temu, če rečem, da se bodo te stvari začele dogajati oziroma da se bodo začele odvijati tudi po drugih evropskih mestih. Konec koncev je islamska država prevzela odgovornost za tiste napade in tudi rekla, da je to šele začetek vojne proti državam mednarodne koalicije, ki se bori proti islamski državi, da sledijo ZDA, Kanada in pa ostale. Mimogrede, Slovenije je očitno tudi na tem seznamu, glede na to, da smo na seznamu mednarodne koalicije. Reakcije so različne. Nekatere države hitijo s spreminjanjem zakonodaje oziroma glede nato, da debata o tem poteka že eno leto težko rečem, da hitijo. Verjetno ste gledali spremembe, ki so se dogajale po Franciji, Belgiji, Nemčiji in Avstriji po terorističnem napadu na častnik Charlie Hebdo. Belgija je takoj zaostrila svojo zakonodajo, da bi preprečila radikalizacijo v zaporih in da bi preprečila nekatera financiranja in predvsem onemogoča transport oziroma odhode državljank in državljanov, ki se nameravajo udeležiti bojev v Islamski državi.

Včeraj je prišlo ven, da Avstrija želi z novim zakonom razvijati islam znotraj avstrijske družbe in sicer, da je avstrijski parlament potrdil nov Zakon o islamu, ki med drugim prinaša prepoved financiranja mošeji iz tujine in določa, da je zakonodaja nad Šeriatskim pravom. Nemčija je šla celo korak dlje. Burne razprave o tem, da bi njihovim državljankam in državljanom, ki se borijo v islamski državi, za katere imajo dokaze, da bi jim celo priklicali potni list in jim s tem onemogočili vrnitev v Nemčijo in s tem onemogočili vrnitev domov. Kje je Slovenija tukaj? Sedaj bomo imeli drugi poizkus kazenskega zakonika. Jaz ne želim in tudi ne bom sam tako razpravljal, da se ta razprava odvija v smeri, kdo je kaj rekel, kdo kaj ni rekel, kdo je kriv, kdo ni kriv, ampak želim, da se ta razprava razvije v smeri predvsem tej, da dobimo nekatere odgovore, predvsem nasprotujoče si, ki smo jih v preteklosti že slišali, na eni strani policija, na drugi strani tožilstvo in pa Ministrstvo za pravosodje. Ravno zaradi tega tudi predlagamo tri povsem objektivne sklepe. Prvi je ta, da smo se s situacijo seznanili. Drugi je ta, da nalagamo oziroma pozivamo Vlado, da malo preuči protiteroristično zakonodajo, ki so jo v zadnjem letu sprejemale druge evropske države, in da nam potem da poročilo o tem poizvedovanju in ali bi bila mogoča kakšna implementacija tudi v naši zakonodaji oziroma ali bi kakšne dobre prakse iz tujine, ki ste jih oziroma ki so jih sprejele druge evropske države, da bi jih sprejela tudi Slovenija. Glede tega pač ne želim, da je tu nekaj, kdo je kaj naredil, kdo ni, tudi sam ne bom tako razpravljal. Rad bi pa predvsem od ministrice, direktorja policije, šefa Sove, OVSA, da povejo, kakšna je situacija in ali so kakšne možnosti, da pa vendarle spremenimo zakonodajo, seveda ne samo v okviru Kazenskega zakonika, ampak tudi kakšne administrativne zadeve, tu imam v mislih potne liste in tako naprej. Situacija se bo lahko samo še poslabšala. Vemo, da veliko smo že brali o tem, da je morala v Islamski državi padla, Islamsko državo napada sedaj tudi Egipt, ki je močna vojaška sila in ki poziva tudi ostale države arabskega sveta, da se pridružijo spopadom oziroma borbi proti Islamski državi. Ravno jutri v Slovenijo prihaja na povabilo našega podmladka, podmladek mednarodne demokratske zveze, prihaja tudi ena od Iračank oziroma Asirka, ki je predstavnica akcije za zahtevanje ukrepanja, "The Demand for Action", ki bo tudi spregovorila o tem. Zavzema se za zaščito manjšin v Siriji in Iraku, ki trpijo pod grožnjami in pod eksekucijami Islamske države. Bila je na terenu in dobro pozna situacijo, kakršna tam je. Verjetno se vsi, ki se kolikor toliko spoznajo na vojaške zadeve, strinjajo, da Islamska država bo poražena, da bo pa problem, kot sem že dejal, potem, ko bodo ti ljudje moralno zbiti, če lahko tako rečem, zaradi poraza prihajali nazaj. In bojimo se, da bo začelo prihajati do nekaterih dejanj oziroma aktov terorizma, kakršnim smo bili priče v drugih državah. Zato je moj predlog gospe predsednici, da razprava poteka v tej smeri. Glede na to, da je seja odprtega tipa, verjamem, da bosta gospod Rednak in gospod Klemenčič verjetno bolj omejena, kar se tiče samih podatkov, da ne bi razkrili nečesa, česar se ne sme. Pa vendar bi vsaj pričakoval mogoče odgovor na vprašanje, ali imamo še kaj manevrskega prostora, predvsem v smislu – vemo, da je sicer občutljiva tematika, da bi spreminjali kaj na področju dokaznih standardov. Vemo, da dokazi Sove ne veljajo v takšnih primerih, da so dokazi Sove samo podlaga, da se potem začne akcija s strani tožilstva in policije, in njihovi dokazi tam ne veljajo. In pa da, glede na to, da sam kot član Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb vem, da tu je problem, kljub temu, da se o tem javno ne sme razpravljati, verjamem, da neka sprememba zakonodaje verjetno bi bila možna. In me zanima, ali ste imeli že kakršnakoli usklajevanja oziroma kakršnekoli pogovore, ali v smislu potnih listin, prepovedi potovanja. Vemo, da to sprejemajo druge države, pri nas o tem nismo niti še govorili. Zdaj, če sem iskren, praktično nismo še nič govorili, vsaj ne na predlog Vlade, glede te problematike. Kar je bilo, je bilo takrat 19. decembra v Državnem zboru, razprava s strani opozicije. Tako da če bom že dobil odgovore na to, ali se pripravlja, slišali smo, s strani Evropskega sveta neka zakonodaja na evropski ravni, kako bodo potem sledile implementacije in kaj bomo naredili za to, da v kratkem času, čeprav lahko rečem, da je to zdaj že na dolgi rok, ker ta zadeva obstaja, že praktično eno leto bo tam nekje aprila, junija, da se ta zadeva potem tudi implementira, seveda v zmožnostih, v okviru zmožnosti, ki jih imamo, in pa v okviru naše zakonodaje. Toliko za uvod. Hvala.