Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci!

Državni zbor Republike Slovenije je že 30 let nazaj torej leta 92 sprejel predpise, ki zagotavljajo zakonitost volitev in uveljavljanje tudi morebitne odgovornosti članov takrat še republiške in danes državne volilne komisije ali tudi direktorja službe Državne volilne komisije, s čimer se zagotavlja tako enakost položajev v volilnih in referendumskih postopkih kot tudi zakonitost, nepristranskost in objektivnost dela Državne volilne komisije ter s tem poštenost izvedbe volitev ter referendumom v Republiki Sloveniji. Pri tem gre poudariti, da že sama Ustava Republike Slovenije v 80. členu določa, da volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. S tako večino je bil sprejet Zakon o volitvah v Državni zbor in njegove spremembe in dopolnitve, ki predstavljajo zakonsko podlago na podlagi katere so Državna volilna komisija in drugi volilni organi izvedli vse dosedanje državnozborske volitve na demokratičen, zakonit in pošten način. Mednarodne standarde za delovanje tako imenovanih centralnih volilnih komisij je postavila Beneška komisija Sveta Evrope v kodeksu volilnih zadev. Z vsebinskega vidika ta kodeks združuje načela dobre prakse in pravila, ki izvirajo iz volilnih ureditev posameznih držav članic Sveta Evrope in iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Po mnenju Beneške komisije pa so temeljna za zagotovitev demokratičnih in poštenih volitev. Kodeks volilnih zadev v okviru procesnih garancij poudarja, da mora biti centralni volilni organ, ki je zadolžen za organizacijo volitev, neodvisen in nepristranski. Nadalje kodeks določa, da mora biti centralna volilna komisija trajne narave. Sestavljati jo mora vsaj en član, ki je sodnik ter predstavniki političnih strank, ki so v Državnem zboru oziroma so dosegle nek določen odstotek glasov na volitvah. Nadalje določa kodeks, da morajo biti politične stranke enakopravno zastopane v volilnih komisijah oziroma imeti možnost nadzorovanja dela takega nepristranskega organa in iz razlogov zagotavljanja neodvisnosti članov volilnih komisij ni sprejemljiv diskrecijski odpoklic. Dopusten pa je odpoklic iz disciplinskih razlogov, pri čemer morajo biti seveda razlogi jasno in restriktivno določeni v samem zakonu. Za nepristransko in neodvisno delo je poleg sestave Centralne volilne komisije pomemben tudi njen način delovanja. Kot izhaja iz kodeksa, morajo biti seje Centralne volilne komisije transparentne, odprte za vse, vključno z mediji. V Republiki Sloveniji pravni okvir za neodvisno in nepristransko in javno delovanje Centralne volilne komisije določajo, kot že omenjena Ustava Republike Slovenije, Zakon o volitvah v Državni zbor in drugi zakoni ter predpisi s področja volilne zakonodaje. Med organi, ki v Sloveniji skrbijo za zakonito in pošteno izvedbo volitev igra glavno vlogo Državna volilna komisija. Zakon o volitvah v Državni zbor določa, da Državna volilna komisija v sklopu svojih nalog med drugim skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb volilnih zakonov, ki se nanašajo na volilne postopke, da imenuje člane in usklajuje delo volilnih komisij, volilnih enot in okrajnih volilnih komisij ter da daje strokovna navodila v zvezi z izvajanjem volilne zakonodaje, nadzoruje njihovo delo ter določa enotne standarde za volilno gradivo in določa tudi druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil. Skladno z mednarodnimi standardi iz omenjenega kodeksa volilnih opravil Zakon o volitvah v državni zbor določa tudi sestavo in imenovanje državne volilne komisije. To imenuje državni zbor. Sestavljajo pa jo predsednik, pet članov ter njihovi namestniki. Za predsednika državne volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika Vrhovnega sodišča, dva člana in dva namestnika članov Državne volilne komisije se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov, trije člani in njih namestniki pa se imenujejo po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank. Zakon še določa, da strokovne, administrativne in tehnične naloge za Državno volilno komisijo opravlja služba, ki jo vodi direktor, ki ga za mandatno obdobje 5 let imenuje sama komisija. Na podlagi zakona je bil sprejet Poslovnik Državne volilne komisije, ki ureja poslovanje le-te. Celotno 5. poglavje poslovnika je namenjeno zagotavljanju javnosti dela Državne volilne komisije. 41. člen poslovnika določa, da komisija posveča posebno pozornost rednemu, celovitemu in objektivnemu obveščanju tako splošne kot strokovne javnosti o svojem delu, pri čemer ob interesu javnosti upošteva tudi varovanje integritete organa, interese postopkov pred komisijo in pred drugimi pristojnimi organi ter dostojanstvo in pravice oseb v postopkih Državne volilne komisije. 43. člen določa, da so seje javne in skladno z Zakonom o volitvah v državni zbor in poslovnikom komisije na svojih spletnih straneh ta objavlja tudi sklice sej in zapisnike. Poslovnik določa še pogoje za izvedbo seje ali dela seje brez navzočnosti javnosti, pri čemer se v tem primeru pripravi zapisnik, v katerem se povzame tudi razprave članov. Poslovnik še določa, da so akreditirani opazovalci lahko navzoči na seji in spremljajo delo komisije, nimajo pa pravice do razprave, prav tako imajo predstavniki medijev pravico biti navzoči na javnih sejah ter obveščati javnost o njenem delu. Dodatno še določa poslovnik, da imajo predstavniki liste kandidatov ali kandidature oziroma predstavnik zahteve za referendum ima tudi biti pravico navzočnost pri delu Državno-volilne komisije, spremljati in nadzirati njeno delo in prav ta oseba lahko tudi med sejo opozori predsedujočega na nepravilnosti pri delu te komisije.

Glede nadzora nad delom volilnih komisij in nad volitvami Zakon o volitvah v Državni zbor ureja varstvo volilne pravice v 12. poglavju, v prvi vrsti je tu določeno sodno varstvo. Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, pa ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na Državni zbor. Pritožba zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, se lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije Državnega zbora, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev v Državni zbor, le-ta odloča tudi o pritožbi o potrditvi poslanskih mandatov. V zvezi z letošnjimi državnozborskimi volitvami gre ugotoviti, da je Mandatno-volilna komisija dne 13. maja soglasno, s 16. glasovi za in nobenim proti sprejela sklep, s katerim je predlagala Državnemu zboru, da se potrdijo mandati vsem poslankam in poslancem Državnega zbora izvoljenim na volitvah 24. aprila letos. Istega dne je Državni zbor tudi potrdil poslanske mandate vsem 90. poslancem in poslankam.

Dodaten nadzor nad samo izvedbo volitev je zagotovljen znotraj volilnih komisij in odborov, kamor skladno z zakonodajo politične stranke imenujejo svoje kandidate. Pluralna sestava volilnih odborov in volilnih komisij je ena izmed ključnih varovalk, ki zagotavljajo zakonitost in poštenost volitev. Pluralna sestava volilnih odborov tako odpravlja kakršenkoli dvom o legitimnosti načina izvedbe in izida glasovanja na posameznem volišču. Poleg tega se s takšno sestavo zagotavlja dodaten nadzor, saj se predstavniki političnih strank v volilnem odboru medsebojno nadzorujejo pri sami izvedbi volite. Politične stranke pa imajo na voljo še različne vzvode, ki jim jih omogoča zakon lahko imenujejo zaupnike, ki nadzirajo delo volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij, lahko imenujejo predstavnike, da nadzirajo delo volilnih komisij, vse to povečuje legitimnost volitev in obenem zmanjšuje možnost kakršnihkoli nepravilnosti. Pri delu volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij so lahko navzoči tako zaupniki list kandidatov, pa tudi opazovalci, različni predstavniki domačih in tujih organizacij, ustanov, združenj in društev ter mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem volitev, varstvom človekovih pravic, integritete ali izobraževanja. Le ti so lahko navzoči tudi pri štetju glasov.

Glede odgovornosti predsednika in članov komisij zakon določa pogoje pod katerimi je dopustna predčasna razrešitev s strani Državnega zbora, med drugim tudi zaradi nevestnega opravljanja funkcije. 37. člen Zakona o volitvah v Državni zbor namreč določa, da se za postopek izbire, imenovanja in razrešitve direktorja službe DVK smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence in se nanašajo na generalne direktorje direktoratov, razen določb, ki omogočajo razrešitev iz nekrivdnih razlogov. Poleg tega tudi 14. člen poslovnika komisije v petem odstavku določa pogoje, pod katerimi je lahko direktor predčasno razrešen, med drugim, če pri svojem delu ne ravna po predpisih ali splošnih aktih ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov komisije ali celo ravna v nasprotju z njimi oziroma s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči komisiji škodo, ali če zanemarja in malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale motnje pri delovanju same komisije.

Podpisniki pri argumentaciji sklica izredne seje predstavljajo okoliščine, ki se bolj kot na Državno volilno komisijo nanašajo na njeno službo, in že sami navajajo, da je Državna volilna komisija očitane kršitve v zvezi z zahtevo za razrešitev direktorja že obravnavala na 37. seji 21. julija letos. Direktor službe Državne volilne komisije za svoje delo odgovarja le tej in ta je zahtevo za razrešitev skladno s pravili poslovnika z večino glasov zavrnila.

Vlada Republike Slovenije, na tem mestu še enkrat poudarja, da sorazmerna zastopanost političnih strank v članstvu Državne volilne komisije kot tudi v drugih volilnih organih poleg nadzora nad delom volilnih komisij, ki ga izvaja Državni zbor in z zakonsko ureditvijo v varstvu volilne pravice, že sama po sebi zagotavlja dodaten nadzor nad zakonitostjo in objektivnostjo delovanja Državne volilne komisije. Zato Vlada ne vidi potrebe po uzakonitvi dodatnega nadzora nad delom te komisije. Nasprotno, če podpisniki menijo, da gre Državni volilni komisiji očitani očitati nezakonito, neobjektivno ali nevestno opravljanje funkcije, jim že sedanji zakonski okvir daje dovolj podlage za uveljavljanje odgovornosti članov komisije.

Torej, ker ima Republika Slovenija pravni okvir, ki vse od leta 1992 že omogoča zakonite, neodvisne in objektivne izvedbe volitev in volilnih rezultatov ter zakonsko urejeno uveljavljanje odgovornosti članov Državne volilne komisije, saj jih lahko Državni zbor ob zakonsko ugotovljenih kršitvah razreši. Vlada, menimo, da sta tako sklic izredne seje kot priporočilo podpisnikov neutemeljena.

Naj omenim še, da kot izhaja iz poročila ameriškega State Departmenta o položaju človekovih pravic po svetu za leto 2021, se volilni proces v Sloveniji ocenjuje kot odprt in svoboden. O tem, da so bile tudi zadnje volitve izvedene pregledno, pošteno in zakonito, so se lahko prepričali tudi mednarodni opazovalci. Med njimi je bila tudi ocenjevalna misija Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice. V zvezi z državnozborskimi volitvami letos so že pred volitvami izdali kratko preliminarno poročilo.

Iz navedenega izhaja, da vse priprave, ki jih vodi Državna volilna komisija, predvideno potekajo kot predvideno in skladno s predpisi.

Torej ne glede na navedeno Vlada poudarja, da se je služba Državne volilne komisije po volitvah obrnila na pristojno ministrstvo in posredovala svoje predloge za spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje zaradi nadaljnjega izboljšanja volilnih procesov.

Ravnanje in predlogi predlagatelja po oceni Vlade želijo v javnosti vzbuditi dvom v pravilnost volitev in postavljajo že vnaprej pod vprašaj rezultat predsedniških in lokalnih volitev ter nenazadnje referendumov, kljub temu, da so bile vse dosedanje volitve 30 let in referendumi izvedeni na podlagi te iste zakonodaje.

Glede na navedeno Vlada priporočil, ki so jih predlagali podpisniki, ne podpira.

Hvala.