Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Državni svet Republike Slovenije je izglasoval zahtevo, da mora Državni zbor Republike Slovenije pred razglasitvijo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 o njem še enkrat odločati. V povezavi z določitvijo povprečnine ponovno pojasnjujemo, da se postopek za njeno določitev prične z izračunom povprečnih stroškov za financiranje obveznih občinskih nalog zadnjih štirih let. Izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog pripravi Ministrstvo za finance na podlagi 12. člena Zakona o financiranju občin, Uredbe o metodologiji za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog in Pravilnika o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin. Pri določitvi povprečnine so bile upoštevane tudi določbe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do2022, ki določa višine izdatkov blaga in javnega financiranja v obsegu tako, da so skladne s fiskalnim pravilom. Navedeno pomeni, da bi morali v primeru povišanja povprečnine za naslednji dve leti predhodno zvišati tudi izdatke iz 4. člena navedenega odloka, ki so določeni za lokalne enote sektorja država, in bi s tem tvegali neskladnost s fiskalnimi pravili. Z obsegom sredstev za financiranje občin za leto 2020 in 2021 se je poskušalo kar najbolj približati občinskim pričakovanjem in izenačiti povprečnino z izračunanimi povprečnimi stroški ob hkratnem upoštevanju vseh ostalih potreb, tudi drugih proračunskih uporabnikov, za katere mora državni proračun prav tako zagotoviti sredstva. Občine bodo v letu 2020 prejele dobrih 30 milijonov evrov več sredstev kot v letu 2019. V zaključni fazi pa je tudi zakon o razbremenitvah občin, ki bo občinam znižal stroške za dodatnih več kot 30 milijonov evrov. Hkrati pa se z višino povprečnine, kot je določena v zadevnem zakonu, ohranja skladnost s proračunom države in fiskalnimi dokumenti. Ob tem naj omenimo, da proračuni občin v desetih mesecih leta 2019 izkazujejo več kot 100 milijonov evrov presežka; ob letošnji povprečnini 573,5 evra torej denarja ne primanjkuje. Pojasnjujemo tudi, da bi morebiten nesprejem ZIPRS 2021 v ponovnem odločanju pomenil, da proračuna države za naslednji dve leti nista sprejeta. V takšnem primeru bi do priprave novega proračun države izvrševali začasno.

Vlada zato meni, da je zahteva Državnega sveta Republike Slovenije, da mora Državni zbor Republike Slovenije ponovno odločati o Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, neutemeljena. Na podlagi vseh navedenih dejstvih zato Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 ponovno sprejme.