Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje s predlogom odgovora Državnega zbora na Pobudo za oceno ustavnosti Zakona o volitvah v Državni zbor, ki ga bom na kratko predstavila. Pobudniki izpodbijajo 79. in 79a. člen v Zakonu o volitvah v Državni zbor, ker zakonodajalec po njihovem mnenju ni ustrezno uresničil odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2014, ki naj bi zakonodajalcu naložila, da uredi dostopnost volišč za invalide in glasovanje s prilagojenimi glasovnicami. Pobudniki navajajo, da zakonodajalec ni uveljavil možnosti glasovanja invalidov s pripomočki, zato so izpodbijane določbe v neskladju z odločbo Ustavnega sodišča, na katero se sklicujejo z volilno pravico iz 43. člena Ustave, z enakostjo pred zakonom iz 14. člena Ustave, s prepovedjo diskriminacije iz 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, s pravico do svobodnih volitev iz 3. člena prvega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter z 9., 21. in 29. členom Mednarodne konvencije o invalidih.

V zvezi s tem predlogom odgovora poudarjamo naslednje: neskladnost z Ustavo, ki je ugotovljena v odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2014, je zakonodajalec odpravil z novelo Zakona o volitvah v Državnim zbor C, ZVDZ-C, ki jo je v zakonodajni postopek vložilo 81 poslancev. Novela je določila, da morajo biti vsa volišča dostopna invalidom in ukinila možnost glasovanja invalidov z glasovalnimi napravami ter jo nadomestila z možnostjo invalidov, da glasujejo po pošti. V zakonodajnem postopku so bili o izpodbijanih določbah sicer izraženi določeni pomisleki, ustavnopravne in vsebinske narave, ki jih podrobneje navajamo v predlogu odgovora, ti pa so bili s strani predlagateljev zakona in velike večine poslancev Državnega zbora zavrnjeni.

Novela ZVDZ-C je sicer ukinila možnost glasovanja z glasovalnimi napravami, a je takšno glasovanje nadomestila z drugačnim načinom glasovanja; z možnostjo invalidov, da glasujejo po pošti. S tem se je povečala možnost, da na lažji način, s tem da ni potreben prihod na volišče in s čim manjšimi stroški, svoj glas odda bistveno več različnih kategorij invalidov, kot jih je doslej uporabljalo glasovalne naprave. Zakonodajalec se je za tako ureditev odločil na podlagi statističnih podatkov, o uporabi glasovalnih naprav na preteklih glasovanjih, na podlagi izkazanih stroškov uporabe glasovalnih naprav in primerjalno pravnih ureditev.

Upoštevati pa je treba ureditev Zakona o volitvah v Državni zbor kot celoto, saj so vsa volišča fizično dostopna invalidom, invalidi lahko glasujejo na več načinom, na primer, pripeljejo s seboj osebo, ki jim pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico, glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, slepe in slabovidne osebe lahko glasujejo z uporabo pripomočka, šablone, ki so dostopne na vseh voliščih,.. Na ta način imajo invalidi na razpolago različne primerne možnosti za izvrševanje volilne pravice, s čimer je zagotovljeno učinkovito in nediskriminatorno uresničevanje njihove volilne pravice.

Za ukinitev možnosti glasovanja z glasovalnimi napravami in uvedbo možnosti glasovanja invalidov po pošti, so torej obstajali tehtni in razumni razlogi, podprti s statističnimi podatki, s podatki o izkazanih stroških uporabe glasovalnih naprav in s primerjalno pravnimi argumenti. Predlog odgovora smo tako zaključili s stališčem, da v Zakonu o volitvah v Državni zbor, ni protiustavne pravne praznine in Državni zbor predlaga Ustavnemu sodišču, da pobudo kot neutemeljeno, zavrne. Hvala.