Marjana BednašHvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lepo pozdravljeni! Pred dobrimi tremi tedni sem na tem odboru predstavila jesensko napoved, kot podlago za pripravo proračuna in to predstavitev bi danes dopolnila z najnovejšimi ocenami, podatki, ki so na razpolago in tudi mednarodnimi napovedmi. Najprej nekaj besed o letošnjem letu, čeprav je do konca leta samo še mesec in pol.
Če začnem pri tretjem četrtletju, razpoložljivi podatki kažejo, da je bilo okrevanje oziroma odboj v mnogih aktivnostih, večji, kot smo pričakovali v jesenski napovedi, podobno se je zgodilo tudi v Nemčiji, Franciji, tako da, pričakujemo kar spodbuden podatek za tretje četrtletje – objavljen bo konec tega meseca, objavil ga bo Statistični urad -, hkrati pa je negotovost visoka in se v zadnjih tednih še povečuje. S ponovnim izbruhom epidemije je prišlo do ponovne uvedbe zajezitvenih ukrepov, ki so se včeraj še nekoliko zaostrili in ravno včeraj smo v naši publikaciji Ekonomsko ogledalo objavili nekaj svežih podatkov, kjer opozarjamo na zaostrovanje epidemioloških razmer, naraščajočo negotovost. Namreč, visokofrekvenčni podatki, to so podatki, kjer je zamik od pojava, do objave podatka zelo majhen, kažejo, recimo pri elektriki, da se je tedenska poraba elektrika v drugi polovici oktobra povečala in presegla lanske ravni, za razliko od gibanj v spomladanskih mesecih in ocenjujemo, da je na to razliko vplivalo predvsem to, da ni prišlo do večjih sprememb v industrijski porabi elektrike.
Tako da, na podlagi tega lahko sklepamo, da je v industriji vpliv ponovnega razmaha epidemije manjši, kot je bil spomladi. Prav tako podatki o davčnem potrjevanju računov, to so davčne blagajne, kažejo, da bodo neposredne ekonomske posledice v tem tako imenovanem drugem valu, znatne, a vendar manj intenzivne, kot so bile spomladi. Kar zadeva, torej vpliv strogih zajezitvenih ukrepov v zadnjih tednih, vse kaže, da bodo posledice osredotočene predvsem na storitveni sektor.
Če začnem pri gostinstvu in nastanitvenih podjetjih, tu se pričakuje največji vpliv. Po izboljšanju rezultatov v poletnih mesecih, tudi zaradi večjega trošenja domačih turistov, unovčevanja turističnih bonov, so ta podjetja oktobra v povprečju poslovala le s približno polovico lanskega rezultata. Za november pričakujemo, da bo aktivnost za okoli 80 % nižja, kot je bila novembra lani. Pri drugih osebnih razvedrilnih športnih storitvah, je bila aktivnost za okoli četrtino nižja, kot oktobra, lani, novembra, bi bil ta zaostanek lahko nekje na polovici.
Kar zadeva trgovino, so tu upadi, pričakovani upadi, manjši. Nekaj, do včeraj so bile tudi omejitve nekoliko manjše, kot spomladi, predvsem pa gre za to, da so se podjetja in potrošniki prilagodili novi realnosti, predvsem v smislu optimizacije prodaje in nakupovanja po spletu. Tako da, če potegnemo črto, pri tem sklopu storitvenih podjetij, učinki tega drugega vala bodo znatni, osredotočeni bodo na ta sektor, vendar pričakujemo, da bodo manjši, kot so bili spomladi.
Kar zadeva leto 2021, naša napoved za leto 2021 je 5,1 %. Evropska komisija je prejšnji teden objavila svojo jesensko napoved, kjer za Slovenijo, za leto 2021, pričakuje prav tako 5,1 odstotno rast. Oni so nekako upoštevali podatke do 22. oktobra, torej tudi del teh strogih zajezitvenih ukrepov. Tako da, mi smo v jesenski napovedi predvidevali prisotnost virusa, nihanja v gospodarski aktivnosti, in če primerjamo ti dve napovedi, se je ta naš konservativni pristop izkazal za, recimo, primernega, hkrati pa ob tej, ob zaostrovanju epidemioloških razmer in tudi pričakovanjih za prvo četrtletje prihodnjega leta, opozarjamo na zelo velike negotovosti, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, epidemiološka slika se zelo hitro in močno zaostruje vsepovsod in nekatere države, recimo Nemčija neuradno napoveduje tudi zajezitvene ukrepe v takšni ali drugačni obliki do pomladi. To pomeni, da bi bilo lahko pričakovano okrevanje v prvem četrtletju prihodnjega leta zamaknjeno na kasnejše četrtletje.
Več o letu 2021, o naših pričakovanjih, bo možno reči proti koncu leta, ko bomo imeli tudi že podatke o rasti v tretjem četrtletju in tudi več podatkov o mesecih zaostrenih ukrepov. Tako da še enkrat to, kar sem tudi že včeraj poudarila. Negotovost je velika, na dinamiko okrevanja močno vplivajo epidemiološke razmere v Sloveniji in drugih državah, a hkrati tudi ukrepi za blaženje posledic. Ti so že v drugem četrtletju preprečili še večje poslabšanje, propad številnih podjetij, izgubo delovnih mest, in poleg teh ukrepov bo ključna tudi sposobnost države, ministrstev, da se v prihodnjem letu pripravijo ustrezni projekti in reforme in se začne črpanje obsežnih sredstev finančnega paketa, dogovorjenega na ravni EU.
Hvala lepa.