Davorin KračunSpoštovani gospod predsednik, gospod minister, spoštovani visoki zbor.
Kot smo povedali že ob predstavitvi ocene, ob obravnavi predloga državnega proračuna za leto 2022 na seji tega odbora 20. oktobra in tudi včeraj, je Fiskalni svet proračunske dokumente za leti 2021 in 2022 obravnaval kot zaključeno celoto. Od omenjene razprave Fiskalni svet od Vlade ni v oceno prejel nobenih novih proračunskih dokumentov, ki bi se nanašali na leto 2021.
Glede na napovedani obseg šestega protikoronskega paketa želi Fiskalni svet Vlado pozvati k natančnejši opredelitvi predvidenih stroškov iz tega paketa v višini ene milijarde evrov in tudi k opredelitvi do umestitve teh stroškov skupaj s tistimi na podlagi spremenjenih parametrov petega protikoronskega paketa v predlagani predlog proračuna za leto: 2021. Zaradi drugega vala epidemije se veča možnost za uresničitev pesimističnih scenarijev gospodarske aktivnosti in kot posledica tudi javnofinančnih rezultatov tako v letih 2021 kot 2022, kar je Fiskalni svet pokazal tudi v svoji oceni. Zaradi dodatnih omejitev delovanja gospodarstva v jeseni, pa bodo prihodki že sedaj verjetno nižji od tistih predvidenih v rebalansu za letos. Fiskalni svet ocenjuje, da bodo z zakonom o fiskalnem pravilu določeni pogoji, ki omogočajo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, izpolnjeni tudi v letu 2021. Obstoj teh pogojev bo Fiskalni svet redno spremljal in preverjal pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Predložene javnofinančne načrte v letu 2021, sicer zaznamujejo predvsem učinki ukrepov za omilitev posledic epidemije. Po podatkih Ministrstva za finance je temu namenjeno 774 milijonov evrov. Fiskalni svet je že marca, ko ob ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin opozoril, da se bo pri presoji proračunskih dokumentov osredotočil na načrtovana javnofinančna gibanja brez upoštevanja učinka COVID-19 ukrepov. Analiza predvidenih proračunskih gibanj tako pokaže, da se bo primanjkljaj državnega proračuna brez upoštevanja teh ukrepov v letu 2021, dodatno občutno povečal in sicer iz 1,3 milijarde evra v letu 2020, na 2 milijardi evra oziroma za okoli 700 milijonov evrov. Ključni razlog za pričakovano dodatno poslabšanje stanja javnih financ v letu 2021, je načrtovana izrazita okrepitev rasti odhodkov, ki naj bi, poudarjam, brez upoštevanja učinka neposrednih Covid ukrepov, znašala 17,4 %. Izhaja sicer predvsem iz močnega povečanja odhodkov za investicije. Visoka, skupaj več kot 10 % pa naj bi bila tudi rast ostalih odhodkov, ki niso povezani z epidemijo, med njimi skoraj 7 % rasti stroškov dela in skoraj 11 % rast izdatkov za blago in storitve. Takšna rast predstavlja tveganje za srednjeročno stabilnost javnih financ, saj presega rast potencialnega proizvoda. Osnovno usmeritev fiskalne politike, ekspanzijo in s tem predvsem v investicije, je v danih razmerah negotovosti in pomanjkanja povpraševanja sicer smiselna, vendar je tako izrazito enkratno povečanje investicij kot je načrtovano v predlogu spremenjenega proračuna za leto 2021, po eni strani glede na pretekle izkušnje z načrtovanjem javnih investicij, optimistično. V primeru realizacije pa ga spremljajo številna tveganja. Osredotočiti se je potrebno predvsem na čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih nepovratnih evropskih sredstev. V kolikor bodo javne investicije financirane iz nepovratnih virov Evropske unije, to naj ne bi dodatno obremenjevalo domačega proračuna. Pri tem pa bi moral zaradi preteklih negativnih izkušenj, z izvajanjem velikih javnih investicijskih projektov biti zagotovljen ustrezen nadzor nad porabo sredstev. Čeprav se zdi, da so na voljo ugodni viri sredstev, pa se je potrebno zavedati, da kopičenje dolga za financiranje neučinkovitih ali morebiti neracionalno izvedenih projektov, ne bo dolgoročno vzdržno. Tudi dolg ustvarjen v tokratni krizi bo potrebno v prihodnosti odplačati ali ga refinancirati. To bo morda potrebno izvesti tudi pod manj ugodnimi pogoji financiranja od teh, ki veljajo danes in ki so zaradi izredno ekspanzivne denarne politike tudi na videz zelo ugodni.
Zato ob koncu velja na tem mestu ponoviti poziv, naj bo javna poraba tudi v delu, ki se ne nanaša na nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena. Nosilci ekonomske politike naj bodo previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki bi lahko poslabšali strukturni položaj javnih financ in s tem otežili uravnovešenje javnih financ v obdobju, ko se bodo epidemiološke in makroekonomske razmere izboljšale in se bo zmanjšala negotovost. Hvala lepa.