Andrej ŠirceljHvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, cenjene poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje.
Predlog sprememb proračuna za leto 2021 predstavlja odziv in ukrepanje na epidemijo. Usmerjen je v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva in hkrati skrbi za blaginjo posameznika. V tem proračunu so upoštevane mednarodne okoliščine in mednarodne razmere. Značilnost za mednarodne okoliščine in razmere je pandemija. V nekaterih državah, v večini držav, se že omenja prihodnja svetovna recesija. Tukaj lahko govorimo o vseh državah, razen Kitajske. V zvezi s tem, je Evropska komisija zagotovila državam članicam močno fiskalno pomoč. Prav tako je Evropska centralna banka zagotovila bankam, poslovnim bankam dodatno likvidnost. Kriza evropska in svetovna, v katero smo vpeti ni ista, kot je bila pred leti. Danes je ta kriza sektorska, kar pomeni, da so posamezni sektorji bolj, dejansko imajo večje težave, kot drugi sektorji.
Iz tega zornega kota so tudi ukrepi, ki jih sprejema vlada, usmerjeni v posamezne sektorje, usmerjeni tam, kjer je dejansko potrebna pomoč. Načrtovanje proračunskih prihodkov in odhodkov upošteva v proračunu za leto 2021 zadnje ocene tekočih gibanj. Trenutne in načrtovane ukrepe vlade, tukaj mislim na številne ukrepe, ki jih vlada sprejema v tako imenovanih PKP zakonih. Upošteva pa tudi negotovost razvoja dogodkov v prihodnje in s to negotovostjo povezano večje tveganje. Podlaga za pripravo proračuna so makroekonomske ocene in napovedi, ki jih je pripravil UMAR v jesenski napovedi, na podlagi katerih bi po padcu gospodarske aktivnosti v višini 6,7 % bruto družbenega proizvoda v letu 2020, v naslednjem letu lahko računali na 5,1 % rast bruto družbenega proizvoda.
Ali je to predvidevanje realno ali ne, bo predvidel čas. Predvsem zaradi tega, ker je močan tako imenovan drugi val virusa oziroma epidemije in v zvezi s tem bodo morda narejene dodatne ocene. Tudi Evropska komisija v svojih ocenah izpostavlja ponovitev epidemije, kar pogojuje dinamiko okrevanja in povečuje negotovost. Hkrati pa Evropska komisija, kot pomemben vzvod okrevanja izpostavlja instrument next generation Evropske unije. Kakorkoli že, zaradi drugega vala se bo okrevanje začelo kasneje. Okrevanje se ne bo začelo, kot je bilo predvideno že v mesecu oktobru in v mesecu oktobru tega leta so že bili znaki, da gospodarstvo okreva, ampak se bo okrevanje postavilo oziroma začelo kasneje, verjetno s koncem leta 2020 in v začetku leta 2021.
Zaradi negotovosti razvoja epidemije, ter socialnih in ekonomskih posledic, je Evropska komisija državam članicam sporočila, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna postopna klavzula. To bo tudi v letu 2021 omogočilo uporabo fiskalnih ukrepov za podporo okrevanju. Podobno stališče ima tudi fiskalni svet. Proračunski ukrepi smiselno upoštevajo veljavne ukrepe ekonomske politike. Govoril sem že o tako imenovanih korona paketih, ki so in bodo tudi v prihodnje preprečili hujši padec gospodarske aktivnosti in izgube delovnih mest. In s temi ukrepi je za Slovenijo zagotovljena razmeroma ugodna začetna pozicija za okrevanje v letu 2021, tudi v primerjavi z drugimi državami.
Spremembe proračuna v letu 2021 vključujejo postopno naraščanje prihodkov proračuna, ob stabilizaciji odhodkov, tako da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnji letih zmanjševal. To je načrtovano tudi za leto 2022, o čemer smo govorili včeraj.
Tako je v letu 2021 predviden primanjkljaj v obsegu 2,7 milijarde evrov ali 5,6 % bruto družbenega proizvoda. Na primer v rebalansu proračuna za leto 2020 je bil predviden primanjkljaj 9,2 % bruto družbenega proizvoda. Prihodki državnega proračuna naj bi se v letu 2021 normalizirali v višini 10,7 milijarde evrov, računamo na povečanje davčnih prihodkov ter koriščenja kohezijskih sredstev ter Sklada za okrevanje in odpornost. Slovenija bo prihodke iz tega naslova lahko prejela le na podlagi odobrenih projektov, ki se bodo izvajali skladno z zastavljenimi mejniki. Odhodki proračuna so načrtovani v višini 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov v rebalansu za leto 2020. Je pa dobre tri milijarde več odhodkov predvidenih, kot jih je bilo v prvotnem proračunu za leto 2021.
Na splošno. Obseg odhodkov omogoča izvajanje domačih razvojnih programov in ukrepov ter inštrumentov Evropske unije za okrevanje in odpornost. Gre za projekte na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, izgradnje infrastrukture, projekte na področju okolja in prometa, in sicer tako, da bomo prišli v trajnostni in zeleni, v zeleno ekonomijo, omogoča digitalizacijo, podporno okolje za podjetja, turizem, kulturo, izdatna je podpora znanosti. Če imenujem le nekatere investicije, in za investicije je v tem proračunu predvidenih okoli dve milijardi, moram omeniti predvsem prometno infrastrukturo, tako železniško kot cestno, na primer predor Karavanke. Omenim lahko tudi dodatne investicije v kulturi, zdravstvu, na področju čiščenja voda, protipoplavne infrastrukture. Gradili bomo domove za ostarele, dodatne bodo investicije v zdravstvu, na primer v UKC Ljubljana, UKC Celje. Prav tako ne bomo pozabili na športno infrastrukturo. Samo občine bodo dobile transfer za investicije v višini 350 milijonov, tako je načrtovano v letu 2021 oziroma v tem proračunu.
Tukaj bi vas rad tudi opozoril, kar izhaja iz tega, kar sem že povedal, da se bodo bistveno povečala sredstva pri nekaterih ministrstvih. Če govorimo na primer o Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot osnovo upoštevamo realizacijo v letu 2019, potem se bodo s predlogom sprememb proračuna oziroma s tem proračunom na kmetijstvu povečala sredstva za 72 milijonov glede na, se opravičujem, za dvesto milijonov na kmetijstvu, na gospodarstvu za 72 milijonov. Primerjava je ta predlog proračuna z realizacijo v letu 2019. Na področju Ministrstva za zdravje, se pravi za zdravje se bodo sredstva povečala za 345 milijonov. V letu 2019 je Ministrstvo za zdravje dobilo 183 milijonov, s tem proračunom 528 milijonov. Tukaj niso upoštevani sredstva v zdravstveni blagajni. To so samo sredstva, ki se bodo plačala iz proračuna. Ministrstvo za kulturo, primerjava z letom 2019, povečanje za 65 milijonov, primerjava z letom 2020 oziroma rebalans proračuna za leto 2020, povečanje za 48 milijonov. In lahko omenjam tudi druga ministrstva, tukaj bi seveda rad poudaril to ekonomsko oziroma investicijsko komponento tega proračuna.
Poleg tega bomo v letu 2021 pospešili tudi črpanje sredstev v okviru finančne perspektive in seveda ta sredstva v proračunu so namenjena tudi za to, da bomo izvajali zakonske obveznosti, plače v javnem sektorju, izplačevali bomo transferje posameznikom in gospodinjstvom, tudi v pokojninsko blagajno so načrtovani transferji, kar pomeni, da predvsem s transferjem posameznikom oziroma s tem so, je zagotovljeno delovanje v veliki meri tudi socialne države.
Naslednje leto načrtujemo, gospe in gospodje, tudi 3,7 milijarde evrov odplačil dolga. In za financiranje načrtovanega primanjkljaja pa bo potrebna zadolžitev v višini 6,7 milijarde, razlika je tukaj 3 milijarde. S tem, da pričakujemo, da se nam bo, glede na leto 2020 v odnosu na bruto družbeni proizvod javni dolg znižal za približno 2 odstotni točki na okoli 80 % bruto družbenega proizvoda, drži pa, se pa je glede na leto 2019 ta odstotek bistveno povečal, za okoli 14 odstotnih točk. Razlog je seveda dodatna sredstva za reševanje ljudi in gospodarstva zaradi epidemije.
Na področju bančnega sektorja ne pričakujem velikih sprememb, bančni sektor je stabilen, robusten, likvidnost je dobra. Tako na področju gospodarstva kot na področju prebivalstva.
V Letu 2021 ne načrtujemo povečanja davkov. Morda verjetno, načrtovano je, da bodo nekateri davki znižani, in prvih takih, se pričakuje, da bo davek na motorna vozila, kjer bo šlo za bistveno znižanje. Upam, da bo sprejet seveda v tem letu, da bi lahko začel delovati v letu 2021. Tudi na drugih, predvsem osebnih davkih, dohodnini, ne pričakujemo kakršnega koli povečanja, ravno obratno. Znižanje na določenih področjih. Poleg tega ne načrtujemo nobenih novih davkov, niti ne uvedbe davka na nepremičnine ali karkoli podobnega.
Na podlagi tega, spoštovane gospe in gospodje, predlagam, da predlog sprememb proračuna za leto 2021 podprete. Hvala lepa.