Govor

Peter Ješovnik
58. nujna seja
15. 5. 2021

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada je 4. marca 2021 določila besedilo predloga zakona o bančništvu in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Osnovni cilj predloga zakona je nadgraditev obstoječega zakona o bančništvu s prenosom direktive 2019/878 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi direktive 2013/36 v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala v pravni red Republike Slovenije.

Dovolite mi, da v nadaljevanju na kratko povzamem poglavitne rešitve, ki jih zajema predlog zakona. Slednje lahko povzamem v 5 vsebinskih sklopih. 1. rešitve, ki so bile že vključene v okviru ZBan-2, 2. rešitve v okviru implementacije direktive 2019/878, 3. rešitve, ki so povezane z odločbo Ustavnega sodišča, 4. rešitve, ki predvidevajo tako imenovano licenciranje članov organov nadzora banke, in 5., druge rešitve, ki bodo med drugim izboljšale nadzorne pristojnosti Banke Slovenije. Navedene sklope rešitev v nadaljevanju na kratko nekoliko podrobneje predstavljam. Glede rešitev, ki so bile vključene že v okviru obstoječega Zakona o bančništvu, velja omeniti, da slednje izhajajo zlasti iz prenosa preteklih direktiv in ostajajo v večjem delu nespremenjene. Obenem velja poudariti, da navedene rešitve predstavljajo sicer glavnino novega Zakona o bančništvu. Glede rešitev v okviru implementacije direktive 2019/878 torej rešitev, ki predstavljajo glavnino dopolnitev glede na obstoječi Zakon o bančništvu, v splošnem pojasnjujemo, da naslavljajo vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z odločbami direktive 2013/36 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Za nekatere določbe se je namreč v praksi izkazalo, da niso dovolj jasne in so se zato različno razlagale ali pa je bilo zanje ugotovljeno, da so preveč obremenjujoče za nekatere institucije. S predlaganimi spremembami se med drugim sedanji regulativni okvir bolje usklajuje z mednarodnim razvojem, ker tako spodbuja skladnost in primerljivost med jurisdikcijami. Zaradi obsežnosti sprememb te zveze v nadaljevanju izpostavljam zgolj nekaj ključnih poudarkov.

Uvajajo se dodatne kapitalske zahteve, ki jih lahko Banka Slovenije dodatno naloži za pokrivanje tveganj, ki jih ima posamezna banka zaradi svojih dejavnosti, vključno s tveganji, ki odražajo učinek nekaterih gospodarskih ali tržnih gibanj na profil tveganosti posamezne banke. Nadalje, določajo se dodatne obveznosti za zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala, ki mora po novem upoštevati tudi nadzorniške stresne teste. Nadalje, podrobneje se določa uporaba različnih kapitalskih blažilnikov, med drugim se opredeljuje izračun blažilnika sistemskih tveganj. Določa se, da mora biti politika prejemkov nevtralna glede na spol. Uvaja se postopek odobritev finančnega holdinga in mešanega finančnega holdinga. Nadalje se uvaja vmesna EU nadrejena oseba, ki jo morata imeti dve ali več institucij s sedežem v Evropski uniji, ki so del iste skupine iz tretje države, če je vsaj ena izmed teh institucij banka in katere skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Evropski uniji presega 40 milijard evrov. Zaključim, opredeljuje se majhna in nekompleksna banka, ki jo z odločbo opredeli Banka Slovenije. Glede rešitev, ki so povezane z odločitvijo sodišč predloga zakona, vključuje dve dopolnitvi. 1. ureja se delavsko soupravljanje, kar je povezano z odločitvijo Ustavnega sodišča o razveljavitvi 4. odstavka 33. člena Zakona o bančništvu, določbe predloga zakona, ki veljajo za člane upravljalnih organov, veljajo tako po predlogu tudi za člane predstavnikov delavcev v nadzornih organih. 2. predlog zakona upošteva odločbe Evropskega sodišča za človekovega pravice glede navajanja novih dejstev in dokazov o sodnem postopku, v tej zvezi tudi prilagoditev sodni odločbi vrhovnega sodišča. Glede rešitev, povezanih z licenciranjem članov organa nadzora banke, se po novem predvideva uzakonitev pristopa predhodne ocene primernosti nadzornega organa in posledične izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana organa nadzora banke. Slednji v dvotirnem sistemu upravljanja pomeni nadzorni svet banke, v enotirnem sistemu upravljanja pa neizvršne člane upravnega odbora banke.

Druge rešitve predloga zakona se nanašajo na tri dopolnitve, in sicer bodo banke plačevale po novem letno nadomestilo za nadzor v enkratnem znesku namesto dveh dosedanjih zaradi racionalizacije poslovanja. Obenem se uvaja periodično plačilo denarnega zneska v primeru, če neupravičeni imetnik delnic ne bi odsvojil v predvidenem roku, določenem z odločbo Banke Slovenije. Dodatno se uvaja tudi določba o prisilni prodaji delnic, ki jo bo izdala Banka Slovenije, če neposredni neupravičeni imetnik v roku šest mesecev po pravnomočnosti odločbe o prepovedi uresničevanja pravic ne bo odsvojil delnic.

Za konec naj povzamem, da Vlada meni, da bodo navedene rešitve še dodatno izboljšale trdnost slovenskih bank, kar posledično lahko prispeva k normalnemu kreditiranju gospodarstva in prebivalstva ter posledično še večjo finančno stabilnost, kar je še posebej pomembno v času ukrepanja po pandemiji covid-19. Predlogu zakona so bili vloženi tudi amandmaja na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Z amandmaji, ki odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izboljšujejo jasnost predlaganega zakonskega besedila, Vlada seveda soglaša. Predlagam, poslanci, da predlog zakona vključno s predlaganimi amandmaji podprete.

Predsednik, hvala za pozornost.