mag. Andrej RajhHvala lepa za besedo. Spoštovani državni sekretar, vabljeni gostje, kolegice poslanke in kolegi poslanci! Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.
Danes dejansko prenašamo v slovenski pravni red evropsko direktivo, s katero v primeru reševanja in prisilnega prenehanja bank tudi v slovenski zakonodajni postopek jasno in enoumno, jasno vnašamo postopke na kakšen način se te zadeve dogajajo. V bistvu uzakonjamo to, kar se dejansko je že leta 2013 nekako zgodilo z eno malenkostno razliko, torej vemo, da v primeru, da je banka nesolventna v kolikor ima več dolgov kot kapitala, pač, po zakonu vsaka gospodarska družba lahko preneha oziroma preneha poslovati. In takrat je se tudi zdajšnji zakon in tudi v bistvu zadeve iz leta 2013 jasno določajo, da v tem primeru najprej prvo breme nosijo delničarji, potem imetniki obveznic in v tretjem koraku se je sedaj, bom rekel, vzpostavil evropski poseben sklad za reševanje depozitov. Prej je pa to zadevo opravljala država. Torej, v bistvu mi s to zakonodajo delamo to, da breme reševanja in sanacije bank ne bodo plačali davkoplačevalci. Za mene je v bistvu zelo pomembno, da se v tem smislu potrjujejo postopki in da se tudi v slovenski pravni red prenašajo evropske direktive, ki te postopke v primeru slabega poslovanja ali pa nepreglednega poslovanja bank, ki imajo za posledico lahko tudi prenehanje poslovanja bank, da so definirati in da se na tak način tudi v bistvu obnaša ena jasna odgovornost, kako se banka v primeru nesolventnosti rešuje in kakšne so odgovornosti. In v bistvu sem tudi vesel, sem nekako vesel, težko rečem vesel, ampak v bistvu potrjujejo da so zadeve iz 2013 potekale po enakem postopku, kot se sedaj to uzakonja.
Bi pa dal v bistvu en apel, da tudi Banka Slovenije in banke vzpostavijo ustrezen in učinkovit model zaznavanja rizikov, vseh finančnih rizikov. Jaz sem v svoji razpravi večkrat nekako poudaril, izpostavil, da banke na neustrezen način zaznavajo rizike povezane z nepremičninskim trgom. In v nobenem poročilu od Banke Slovenije ni jasno napisano, da se nepremičninski trg pregreva in da to pomeni riziko za banke. Med tem smo s strani Banke Slovenije dobili nekako odgovore, da so njihova stališča vezana samo na to, kako imajo banke ta minus dejansko, potencialni minus ali pa tveganja poknižene in da imajo ta tveganja uravnotežena. Prav bi bilo, da so v vseh poročilih: jasno napisane, jasno in na razumljiv način napisana in identificirana tveganja, še posebej, če se določena posojila dajejo za obdobje 30. let, torej stanovanjski krediti se za obdobje 30. let, med tem, se število praznih, nezasedenih stanovanj veča, prihajajo demografski izzivi in ta tveganja niso v nobenih poročilih zaznana, še posebej, če pa vzamemo v obzir, da nemška centralna banka jasno ta tveganja zaznava in jih tudi jasno in na razumljiv način pove, potem bi jih na enak način morali zaznati tudi slovenski regulatorji. Toliko.